Učiteljica klavirja

Ljubljana, Študentska založba, 2003

Št. strani: 317

Prevod: Martina Cajnkar

Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: nemška književnost

Erika je učiteljica klavirja. Stara je preko trideset let in še vedno živi z mamo. Povezani sta v sadomazohističnem odnosu. Ojdipsko ranjena, samopoškodovalno naravnana, spolno sprevržena voajerka torej živi z narcistično ranjeno materjo, sta v boju, katera bo drugo bolj izkoristila za svoje užitke. Erika najde še tretjega, deset let mlajšega učenca, ki ga posesa v uničevalen, bolezensko erotičen ples. Težko branje. Pisateljica uporablja veliko metafor iz sveta glasbe in se je dobro spoznati nanjo. Pripoved teče raztrgano, od polovice knjige se je vendarle brala "v kosu". Kritika malomeščanske družbe. Mojstrsko pero, gnil občutek ob prebranem na koncu.

Odlomek iz knjige

Brez hrane odide zdaj mati v dnevno sobo in prižge to večno vabo, barvni televizor. Nastavi ga prav posebej naglas, da bo hči v svojem brlogu še obžalovala, da se je med obema užitkoma odločila za tistega bolj plehkega. Mati obupano išče in najde končno tolažbo v dejstvu, da je hči moškega vendarle pripeljala domov, raje kot da bi šla z njim kam drugam. Mati se boji, da za zablokiranimi vrati govori meso.