Dobre knjige
3042 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Poletna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,5
Št. ocen:4









Tove Jansson

Poletna knjiga

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005

Št. strani: 167


Prevod: Darinka Soban


Zbirka: Roman
Žanr: povest

Narodnost: švedska književnost

Kako prisluhniti in imeti rad naravo

Babica in vnučka Sophia preživljata poletja v družinski počitniški hišici na otoku v Finskem zalivu. Skupaj raziskujeta naravo, skrbita za rastline, nabirata kamne, kosti in zaklade skrivata v gozdu strahov. Veliko se pogovarjata in iščeta odgovore na pomembna življenjska vprašanja. Dnevi in noči na otoku minevajo v počasnem ritmu. V knjigi, ki jo je avtorica tudi sama ilustrirala, se modrost in nežnost prepletata s humorjem. Veliko je dialogov. V zgodbi nastopajo še očka, mama, mački Svante in Mappe, Emil, Anna, prijatelj Eriksson, Sophijina punčka Berenice, prijateljica Hjördis Evelyne z vzdevkom Pipsan in drugi simpatični junaki. Knjiga velja za eno klasičnih del skandinavske književnosti.



Odlomek iz knjige

Nekoč je babica našla v pesku veliko belo vretence. Bilo je preveč trdo za obdelavo, pa tudi ne bi moglo biti lepše, zato ga je položila takšno, kot je, v gozd strahov. Našla je še več kosti, belih ali sivkastih, ki jih je vrglo morje na obalo. Kaj je to, kar delaš? je vprašala Sophia. Igram se, je odgovorila babica. Sophia se je splazila v gozd strahov in si ogledala vse, kar je naredila babica. Ali je to odprtje razstave? je vprašala. Babica pa je povedala, da to nima nobene zveze s kiparstvom, kiparstvo je nekaj čisto drugega. Skupaj sta začeli zbirati kosti na obalah. Iskati in zbirati je nekaj prav posebnega, zato ker človek takrat ni sposoben videti nič drugega kot to, kar išče. Kdor nabira brusnice, vidi samo tisto, kar je rdeče, kdor pa išče kosti, vidi samo belo; naj gre kamorkoli, ne vidi nič drugega kot kosti. Včasih so tanke kot igla, izjemno nežne in krhke, nositi jih je treba zelo previdno. Včasih pa so mogočne velike stegnenice ali pa kar cela gajba reber, v pesek zakopanih, kot rebra kake razbitine. Na tisoče oblik imajo in vsaka je zgrajena po svoje. Sophia in babica sta vse najdbe znosili v gozd strahov, kamor sta navadno odhajali v polmraku.



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 26.5.2015 18:03:07
Zadnja sprememba: 16.6.2015 11:41:48
Število ogledov: 2426