Moja hči

Škofja Loka, Tanera, 2023

Št. strani: 160

Prevod: Renata Mihalič

Žanr: družbeni roman

Narodnost: korejska književnost

Oblike ljubezni

Zgodbo, ki se dogaja v Južni Koreji, bi lahko prestavili v prav vsak košček sveta. Družbene razmere so lahko še tako svobodne in vezi s tradicijo razrahljane, a vedno se najdejo družine, ki pričakujejo, da bodo otroci v odrasli dobi sledili napotkom staršev in živeli napol njihova življenja. Tako se tudi življenje mame in hčere v romanu znajde na križpotju želja. Mama želi, da bi si hči uredila varno življenje z redno zaposlitvijo in prihodki, tudi moža bi morala imeti in si ustvariti družino. A hči že sedem leti živi drugje in nima namena imeti klasične družine z otroki. Njena ljubezen namreč velja dekletu, s katerim sta se družili že v mladosti. Hči je univerzitetna profesorica, a žal nima redne službe. Tako se zaradi stanovanjske stiske preselita k mami. Odnosi med njimi so napeti, čeprav sta hči in njeno dekle do mame prijazni. Vesta, da je večkrat zelo utrujena, saj je zaposlena v ustanovi, ki skrbi za starejše. Pred rojstvom hčere je bila učiteljica, potem pa je ostala doma in skrbela za moža in otroka. Ko želijo na univerzi vse homoseksualne zaposlene odsloviti, se tako hči in njena partnerica, kakor tudi mati znajdejo na demonstracijah. Družba, ki je polna stereotipov in se oklepa tradicionalnih vezi med njenimi člani, poka po šivih. Ljudje si želijo svobodnejših odnosov, svobodnih odločitev glede oblik življenja in ljubezni. Želijo priznanje, da so vse oblike življenja stvar svobodne izbire, da so med seboj enakovredni in da si vsi želijo živeti v ljubezni, kakršnakoli že je.

Odlomek iz knjige

Tvoja vrhunska izobrazba, rečem. Čemu je bilo vse to namenjeno? Da ignoriraš starše in se vedeš nevzdržno in superiorno do drugih ljudi? Si se tega naučila?
Usede se. Od kdaj pa te briga moja izobrazba? me vpraša. Kdaj si mi sploh prisluhnila? Poslušaš vse, kar rečejo drugi ljudje, vendar nikoli, res nikoli ne poslušaš, kar rečem jaz.
Slišala sem že dovolj teh tvojih neumnosti, ji medlo odvrnem in znižam glas. Ne vem, kaj imaš še za reči, da mi zlomiš srce, ampak zaslužim si kaj boljšega. Prislužila sem si pravico, da vidim otroka, ki sem ga s tako muko vzgojila, živeti normalno in dostojno življenje.

(str. 40)

Glej tudi

Galarna

Ključne besede: MATERE IN HČERE, LEZBIŠTVO, ODNOSI V DRUŽINI, JUŽNOKOREJSKA KNJIŽEVNOST, STEREOTIPI

Prispeval/-a: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 23.6.2023 19:29:08
Zadnja sprememba: 24.6.2023 8:59:52
Število ogledov: 1431