Polona Glavan
Noč v Evropi
Ljubljana, Študentska založba, 2001
Št. strani: 211
Zbirka:
Knjižna zbirka Beletrina
Žanr:
potopisni roman
Narodnost: slovenska književnost
"Tako sami smo, je pomislila Nina. Z vsemi temi kilometri, tako sami." (str. 71)
Roman nas popelje na vožnjo z nočnim vlakom iz Pariza v Amsterdam. Razdeljen je na pet poglavij, v katerih spoznamo potnike iz petih kupejev. Med sabo se ne poznajo, tudi bralec pade v vsako posamezno zgodbo nekje na sredi in jo ravno tako tudi zapusti. Kar pa ne pomeni, da te prigode po branju pozabiš, nasprotno, razvijaš jih naprej in prepoznavaš prepletenost njihovih življenj. Nekaj povezav in razpletov prepoznamo tudi v epilogu, ki nam ga ponudi knjiga.
Med vožnjo se zdi, kot da se nič ne dogaja. Potniki pa nosijo s sabo svoje spomine in doživetja ter pričakovanja ob doživetju novega mesta; njihovo notranje življenje je v ospredju. Najprej spoznamo Christiana in njegovo dekle Andrienne, ki se zaradi fantovega ljubosumja skoraj celo pot prepirata, medtem ko njun sopotnik razmišlja o Azri, ki jo je spoznal na potepu po Evropi. V naslednjem kupeju je slovensko dekle Nina, ki sanja o svoji simpatiji, na vlaku pa spozna mlado Parižanko, ki gre v Haag, kjer namerava opraviti splav. Po hodniku naprej spoznamo tri Američane, ki jih družijo isti prijatelji ter kraji, ki so jih skupaj obiskali. V naslednjem kupeju se znajdeta Avstralka Rebecca ter tatič Michel, ki se zapleteta v prijeten pogovor. V Michelu se ob tem nekaj premakne in pozabi na svojo "obrt". V zadnji zgodbi se družimo z Ircem Aidanom in Nizozemko Marijke, ki sta se spoznala in zaljubila v Parizu. Na poti v Amsterdam, kjer na Marijke čaka njen fant Pieter, s med njima krešejo napetosti, katerih jedro je v tem, da si želita ostati skupaj, vendar dvomita v srečen razplet ... Vse osebe kljub njihovim razlikam povezuje plastenka vode, cigareti in vlak, ki pelje skozi noč.
O tej knjigi smo debatirali tudi na našem spletnem bralnem klubu Sončni žarek. Nekateri od bralcev so ob branju podoživljali mladost, drugi so z dogajanjem v knjigi potegnili vzporednice z življenjem samim. Na koncu pa smo si bili edini, da si bomo v kratkem privoščili vožnjo z vlakom, pa četudi le po naši lepi Sloveniji. Vse nas je okužil virus potovanja.
Odlomek iz knjigeMarijke mu je mirno dihala v prsi. Bil je eden tistih trenutkov, za katere se je zdelo, da jih ne bo nikoli konec. Aidan si ni mogel predstavljati, da bi enkrat lahko minil, da bi se ga dalo spominjati kot nečesa iz preteklosti. Okrog njiju se je krčila in širila noč. Drobni delčki teme so zadevali drug ob drugega. Noč je bila edino, kar je obstajalo. Postavila se je med tisto, kar je bilo, in tisto, kar je imelo priti, postavila tako nepremično in absolutno, da so stvari na obeh njenih skrajnostih poniknile in spet izplavale drugje, v drugi resničnosti, morda v sanjah. Samo ne tukaj. Nikoli tukaj.
(str. 199-200)
Glej tudi |
Wikipedija
|
Ključne besede:
POTOVANJA,
VLAKI,
MLADINSKI TURIZEM
Prispeval/-a:
Stanka Ledinek,
Knjižnica Velenje
Objavljeno: 14.4.2023 9:23:39
Zadnja sprememba: 14.4.2023 9:23:39
Število ogledov: 484