Dobre knjige
2946 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Za vedno
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:7









Susanna Tamaro

Za vedno

Nova Gorica, Eno, 2012

Št. strani: 183


Prevod: Breda Novak


Žanr: eksistencialistični roman

Narodnost: italijanska književnost

Matteo, ki se je na starost zavestno umaknil v samost in samozadostnost hribovske koče z nekaj živalmi in vrtom, ženi Nori pripoveduje o svojem življenju, katerega večji del je preživel brez nje. Subtilno nas popelje skozi trpke in globoko boleče lekcije, s katerimi mu je življenje postreglo v nepričakovano silovitem obilju ter povzroči, da se tudi v nas ob sočustvovanju z njegovo zgodbo, počasi, a intenzivno prebuja žalost. In sicer žalost, ki na neki nedefinirani točki preneha biti žalost zaradi njegove zgodbe in preide v tisto univerzalno žalost življenja, za katero vemo, da ne prizanese nikomur. Tudi nam ne. Matteo je ljubil iskreno in z vsem srcem, vendar mu je bila ženska, ki jo je ljubil, zgodaj odvzeta. S tem je za dolgo izgubil tudi ljubezen do sebe in vsega, kar ga je obdajalo, ne samo do nje... Skozi lepobolečo pripoved v tej mojstrovini znane italijanske pisateljice Susanne Tamaro nam je podarjeno spozna(va)nje, kako je Matteo odkrival pot nazaj do ljubezni, kako se je soočil s svojimi izgubami, kako se je naposled naučil sprejeti življenje v vsej neznosni krhosti in celovitosti, kako je v preprostih vsakdanjih stvareh prepoznaval skrivnost življenja in kako se je pomiril in vzljubil tišino v sebi kot jezik univerzalne ljubezni...



Odlomek iz knjige

Vem le, da se je globoko v meni nekaj spremenilo od trenutka, ko si v tisti kavarni planila v smeh in rekla: Zdaj sem kot sneženi mož, ker ti je sapa zanesla sladkorni poprh s tortice na obraz. Ni bilo srce, ni bil razum. V meni je nastal prostor, ki ga prej ni bilo. V njem je bila praznina. Nemirna, žejna, ki je zahtevala navzočnost. In tista navzočnost si bila ti.



Cobiss povezava

Glej tudi

link Založba Eno




Prispeval/-a: Janez Dolinšek, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 31.1.2015 22:46:25
Zadnja sprememba: 18.6.2015 13:43:45
Število ogledov: 2821