Dobre knjige
4733 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Iztok Osojnik

Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa

Vnanje Gorice, Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2022

Št. strani: 230


Zbirka: Trans
Žanr: kratka zgodba, novela

Narodnost: slovenska književnost

Izšla je nova knjiga Iztoka Osojnika, prejemnika letošnjega zlatnika poezije (2022). Zgodbe Jesusa Falcãa so osvobojene vseh učbeniških označb, za kakšen format pripovedi naj bi šlo. Slej ko prej ugotovite, da ne boste mogli hlastati za fabulo, bolj le mogoče za detektivsko zabavo boste vohljali, kaj žene lirski subjekt k pisanju in kdo to sploh je (kot zgodba in tudi kot tisti, ki jih hoče pisati). To pravzaprav počne tudi sam. Vohlja, prisluškuje nezavednemu, kolektivnemu nezavednemu, preizprašuje, od kod je kaj prišlo, zakaj piše, kakšna bi bila resnična zgodba, brez "poze", kakšna bi bila literatura in življenje samo, ogoljeno sprenevedanja. Kot da lepemu, blond junaku nikoli ne uide, kot da pisatelj kdaj ne smrči in smrdi. Koliko del je nastalo samo zato, da bi kdo s "pametnim pisanjem" osvojil to in to gospodično, jo mogoče celo "podrl" ali pa se ji maščeval? Koliko zato, da bi mastno zaslužil? Koliko na pisanje vplivajo travme? Potlačen literarni humus? Potem zasleduje naravo resnice in pripoveduje, se pogovarja o družbenih pojavih, pa tudi "zajebava" vse nas, čeprav je daleč najbolj spoštljiva figura, kar jih poznam. Vsake toliko izraža tesnobo, ali bo kdaj tako pisanje odmevalo. Zato pa v zaledju nezavednega in v vzdušju odrešeniškega trpljenja, tesnobe in brezizhodnosti, iz fragmentov spomina, ki bi lahko bili resnica, tudi iz anarhistične verbalne driske (kajti literatura mora biti svobodna) nastajajo in izstopajo epifanijske erupcije. Le-te nastopijo v vseh pričujočih kratkih zgodbah. Epifanija se v literaturi uporablja za označevanje tistih prizorov, ki povezujejo navidezno vsakdanje dogodke, iz katerih za bralca nehote izvirajo informacije o liku ali o dogodku. To uporabo izraza je prvič uporabil James Joyce. Pripoved Jesus tvori v različnih vlogah, ne le troedino, kot oče, sin in sveti duh, ampak tudi v različnih spolnih vlogah, ne le kot moški, tudi kot ženska, v različnih poklicih, kot pisatelj/ica in kot bralec/bralka, kot tisti, ki želi hkrati biti velik, napisati veliko delo, biti pionir, a je zato, ker je kot pionir obsojen na margino, nepripadnost in izbris, komaj opazen. Tudi v vlogi bralnega Amorčka. Vloge prehajajo iz ene v drugo, kakšna kot voda (lahko začasno ali za vedno) steče v mrtev rokav. Knjiga zahteva "pre-prostega" bralca, "nezategnjenega" poslušalca, v besedilu je dovolj erosa, da te vleče, tudi ko besede postanejo le še zven, te zibajo ali odnašajo v različne kraje. Kot da si se pridružil skupini s počivališča na črpalki, kjer potniki od povsod sedijo okoli Jesusa in poslušajo, malo tudi klepetajo med sabo. Je pa prepotoval nekaj več kot oni in je on sam rdeča nit. Podobno je živemu srečanju. Takrat nadaljuj z branjem - poslušanjem, prižgi novo cigareto ali naroči še eno travarico, pivo, čaj, saj tudi nezavedno samo na sebi kvačka in plete in iztiska razodetja, literarne elektrošoke Jesusa Falcãa tudi zate. Elektrošoke o naravi, družbi, psihologiji množic, poteku in zmožnostih (za)pisanja, branja, o ljubezni in resnici, etiki naproti korektnosti, politični ustreznosti in o tem, zakaj literatura ne more biti politično ustrezna oz. korektna, čeravno je sama na sebi politična. Pa o tem, kako si v literarni literaturi ti sam kot nosilec črk (tako kot Zemlja nosi nas) in je zato v tem Stvarjenju vse mogoče, korektnost pa najmanj korektna. Pa tudi o plezanju in jamah in Jesus se spusti zelo globoko, dvomim, da bo ostal živ, ker v globinah je lahko živ hudič (z naslovnice?), več dam na to, da bo vstal od mrtvih in še prej spoznal, da se nekatere ženske prav zato odločimo hoditi za nekom ali nečim, pa četudi je tam vse (kao) narobe. In ja, tudi v to se poglobi naš Jesus. In ostane živ. Ker pisatelj je lahko karkoli. Tako je to z dobro literaturo. Ne podcenjuje vas in se vas noče dotikati na silo, izpade pa, da vam bo nakuhala magmo v nezavednem in mogoče ... Poizkusite kdaj brati kaj takega vsaj "za hec". Zgodbe: Empedokles (fotoreporter hodi po stopinjah grškega filozofa), Pasja radost (vsi prebivalci malega kraja berejo knjige v latinščini in organizirajo kvize z latinskimi pregovori), Križanka (uspešen podjetnik postane zenbudistični pisatelj), Zeleni ponedeljek (zenbudistični pisatelj si želi napisati veliko delo), mala lulu (zapuščeni ljubimec razmišlja o ljubezni), zgodbe Protagonisti in znaki, Poskus in Preprosta zgodba pa govorijo o pisanju, pisateljih, o iskrenosti pisanja, podlagi za pisanje in še marsičem.



Odlomek iz knjige

Skrajna obscenost sprevrženih resnic deluje kot notranji motor, in sicer tako, da jih dvakrat obrne. Prvič jih od zunaj vcepi v vsakega posameznika kot njegov lastni individualni moralni motor, v drugem obratu pa se ta ponotranjeni vložek obrne navzven in se angažira kot izraz lastne težnje, kot izvirni notranji impulz, zaradi česar se zmanipulirana množica sama po svoji volji in z radostjo notranje strasti zavestno v karnevalu nasilja in zločina zmagovalno spreobrne v drhal ter na ta način teši lastno notranjo slo po ubijanju. Vsaka oblastna instanca se kot taka vzpostavi tako, da drhal odkrito odveže odgovornisti za linč in vzneseno spodbuja nasilne predsodke ter morilsko mržnjo, ki jih je z razglašanjem sprenevedave morale implementirala v vsakega pripadnika drhali posebej, čeprav jih civilizirana družba prepoveduje in onemogoča. Izigravanje, nasilje, ubijanje, zločin in zloraba drugega so postale brezsramno deklarirane in splošno povzdignjene presežne vrednote sodobnega sveta. V tem je sodobno svetovno stanje zgolj nadgrajevanje krvoločnega 20. stoletja z bolj zahrbtnimi tehnološkimi sredstvi.

(str. 140)

Cobiss povezava


Ključne besede: PISANJE, BRANJE, DRUŽBENI PROBLEMI, FILOZOFSKI VIDIK, ETIKA


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 21.11.2022 12:07:24
Zadnja sprememba: 21.11.2022 22:39:02
Število ogledov: 291