Patriarhata davno minula slava

Žanrzgodovinski roman
Narodnostčeška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Ključne besede Ukrajinci, Odnosi v družini, 20. stoletje, Rodbine
Prevod Tatjana Jamnik
Število strani

494

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

16-17 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Od konca k začetkom, ponovnim in starim

Zgodba o rodbini Berezinko se začne v Ukrajini, v mali vasici, poimenovani Ozero. Tam Jefim in njegova žena Marja začneta rod, ki se v viharnih časih 20. stoletja razseli daleč naokrog, v tuje pokrajine, v druge države. Potomci Jefima iztrgajo svoje korenine in sledijo svojim sanjam. Te se uresničijo, ali pa tudi ne, odvisno od trenutka v času, v katerem se ti znajdejo. Zagotovo pa vse spremljajo dogodki 20. stoletja, katerih posledice odsevajo skozi in v njihova življenja. Prvi, ki se izseli, je sin Teodor. Ne samo, da sanja o boljšem življenju, želi si stran od tradicije in zaostalega sveta. In tako gredo selitve iz roda v rod, dokler četrta generacija ne pristane prav pri Jefimu. Jefim je edini, ki nikoli ni zapustil države. Ima krepko preko sto let, preživel je vse grozote 20. stoletja, vojne, spopade, izseljevanja, preseljevanja, menjave političnih in družbenih sistemov, uničila ga ni niti radiacija iz nesrečne černobilske jedrske elektrarne. Prav na ta dan obeležuje Jefim svojih 111 let in se sprašuje, ali jih je dočakal zato, da doživi konec sveta. In vendar še ni vsega konec. Njegova potomca, Roland in Vladimír, ki ga poiščeta, se neverjetnim zgodbam, ki jih Jefim slika tudi na platna, ne moreta načuditi. Prišla sta nazaj h koreninam, prišla sta na začetek svojega obstoja.
Zgodovina 20. stoletja je lahko za pisatelja izjemen izziv. Brycz se ni osredotočil na samo en ali dva dogodka, temveč je posegel po celem stoletju in nam predočil zgodovino, ki se je od Ukrajine in severne Češke selila skupaj z liki po Evropi in svetu. Tako smo z zgodbo o rodbini Berezinko dobili vpogled v viharne spremembe na političnem in družbenem področju. Kar mu je še posebej šteti v čast je oblikovanje likov, njihovo doživljanje časa, v katerem živijo. Skozi njih avtor pove vse o tem, kar se je v 20. stoletju zgodilo. To, in literarno vrednost dela, so prepoznali tudi na Češkem in avtorju podelili državno literarno nagrado.

Glej tudi:

Potem jih je pozval, naj mu sledijo v bajto, dišečo po oljnih barvah in firnežu in množici Jefimovih platen, na katerih se je odvijalo celo starčevo življenje.
Yasira, Vladimír in Roland so onemeli ob pripovedi, ki jim je razkrila, zakaj tu, na tej ohranjeni kmetiji sredi mrtvega območja ni grobov Jefimovih sorodnikov in prijateljev, nič čudnega, ko pa to ni njegov dom, sem je prišel kot pregnanec, njegov dom, vasica Ozero, je danes preteklost, ne ve, ali je mrtva in pokopana, kot so ji prerokovali, ali pa jo je Jefimov smrtni greh rešil.
Vsekakor je to zanj preteklost.
Živim tukaj, v tej hiši, v katero sem vstopil in jo našel prazno. Ponorčeval sem se iz vseh zakonov, prekršil vse prepovedi.
Ampak Bog me še zmerom noče videti v črvivi zemlji.
(str. 464/465)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Patriarhata davno minula slava.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi