Diane Levy

Seveda te imava rada …: sedaj pa pojdi v svojo sobo

5,0

(1)

Žanr	priročnik
Narodnost	novozelandska književnost
Kraj in leto izida	Izola, 2020
Založba	Vita
Ključne besede	Odraščanje, Otroci, Psihosocialni razvoj, Priročniki
Prevod	Sonja Uran Šinigoj

Število strani

387

12-13 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Nagrajevanje in kaznovanje se pri vzgoji otrok zdita smiselni, a težava nastane, kadar ne pride v poštev niti eno niti drugo. Diplomirana psihologinja, predavateljica in družinska terapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju svetovanja je šla korak dlje. Ugotovila je, da se pristop nagrade in kazni preprosto ne ujema z naravnim obnašanjem živali in ljudi. Opozarja nas, da je cilj starševstva v tem, da smo svojim otrokom v oporo pri pridobivanju izkušenj v različnih družbenih situacijah na družbeno sprejemljiv način.
Priročnik je prava zakladnica psihološkega znanja, ponuja vrsto praktičnih napotkov in idej, kako ravnati v konkretnih situacijah. Popelje nas od prvih začetkov z novorojenčkom do časa, ko otroci odrastejo in se že počasi osamosvojijo. Med drugim tako najdemo odgovore na vprašanja, kako se spopasti s trmarjenjem, medvrstniškim nasiljem, kako biti dosleden pri izvajanju vzgojnih ukrepov ter nenazadnje, kako navaditi otroke na red in samodisciplino. Psihološko znanje in teorija sta podkrepljena z resničnimi, včasih tudi zabavnimi dogodki iz družinskega življenja, v katerih se starši zlahka prepoznamo.
Starševstvo je resnično najpomembnejše na svetu, a nihče nas tega ne nauči. Predstavljeni priročnik je odlična spodbuda in pripomoček, da se poučimo, kako postati boljši starši ter svoje otroke vzgojimo v prijazne in dobrosrčne ljudi, ki bodo družbi, družini in prijateljem v veselje.

Prevod dela: Of course i love you … now go to your room!. , 1.000 izv., Dodatek k nasl. na ov.: … zdaj pa pojdi v svojo sobo.

Prispeval(a): Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

V mnogih priročnikih lahko preberete, da je sedaj čas za prekipevanje od hvaležnosti. Vendar se s tem ne morem strinjati. Verjamem, da bi moralo biti povsem naravno, da bi otrok, zatem ko bi slišal starševo prošnjo po nekem opravilu, takoj pomislil: »Da, to bom naredil sedaj.«
Če želite, da bi otrokova ubogljivost postala povsem spontana, se odzovite na uspešno opravljeno nalogo s preprostim ´hvala. Pretirano zahvaljevanje bi pomenilo, da njegove odzivnosti pravzaprav niste pričakovali. Zato tudi nenehno poudarjam, da otroci vedo, kaj pričakujemo od njih. Če pričakujemo pridnost, jo večinoma tudi dobimo, če pa se nam zdi, da nas ne bodo ubogali, je na koncu tudi zares tako.