| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Sergej Hvala |
| Ključne besede | Bojevanje, Fantastika, Glasbeniki, Magija, Popotništvo, Univerze |
Drugi del Kraljemorčeve kronike nadaljuje zgodbo junaka Kvotheja, postavljeno v fantazijski svet Civilizacije po dolgem in počez. Medtem ko prvi del serije z naslovom Ime vetra opisuje njegovo življenje na Univerzi v Skupnosti dežel, v drugem delu sledimo Kvotheju na doživetij polnem popotovanju stran od poznane civilizacije proti oddaljenemu Nevihtnemu gorovju. Na poti Kvothe reši bogatega vladarja pred gotovo smrtjo, zadano od lastnega zdravilca, se nauči ljubezni pri Felurijanki, vilski nesmrtnici, ki s svojo močjo ugonablja moške, ter bojevanja pri enigmatičnih Amircih na robu poznanega sveta. Pri tem košček za koščkom spoznava skrivnost o Čendrijancih, demonskem plemenu, ki mu je pobilo družino. Do resnice pa je še dolga pot … Nova fantazijska saga ameriškega pisatelja bo pisana na kožo vsem, ki ste brali cikel Igra prestolov G. R. R. Martina – tudi Martin sam je javno izpostavil, da je Modrijanov strah prebral v enem samem dnevu.
Objavljeno: 20.05.2016 19:48:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:11
“Če bi bil jaz Kvothe,” je povedal krčmar, “bi uprizoril lastno smrt, si spremenil ime in poiskal kako zakotno mestece. Tam bi odprl krčmo in se po najboljšim močeh trudil, da bi ostal neopažen.” Zazrl se je v mladeniča. “Tako bi storil jaz.”
Aaron je s pogledom oplazil krčmarjeve rdeče lase in meč, ki je visel nad pultom, ter se vrnil h Kvothu.
Kote je počasi prikimal. Nato je pokazal na Zapisovalca. “Tale para ni vsakdanji uradnik. Je neke vrste zgodovinar in prišel je zapisat resnično zgodbo mojega življenja. Začetek si zamudil, toda če ostaneš, boš slišal, kar še pride.” Sproščeno se je nasmehnil. “Lahko ti povem zgodbe, ki jih niso slišala še nikogaršnja ušesa. Zgodbe, ki jih nobena več ne bodo. Zgodbe o Felurijanki, o tem, kako sem se pri Ademcih naučil bojevati. Resnico o kraljični Ariel.” (str. 29)
in nato
Kraljemorčeva kronika je ena od mojih najljubših trilogij, katere glavna hiba je, da tretjega dela še ni. Prva in druga knjiga, ki ju lahko že dolgo v knjižnici dobimo prevedeni v Slovenščino, sta kljub temu zelo vredni branja.
Drugi del oziroma drugi dan Kraljemorčeve kronike je nadaljevanje prvega dneva.
Modrijanov strah je prav tako kot Ime vetra čudovita knjiga, ki bralca hitro pritegne z nadaljevanjem in poglobitvijo zgodbe, z osebno rastjo in razvojem karakterjev ter s širitvijo poznanega sveta in predstavitvijo novih karakterjev in celih družb.
Kot v komentarju pod prvo knjigo, bom tudi tu zapisala isto: Če iščeš le dobro zgodbo in ene knjige nikoli ne bi prebral več kot enkrat, se lahko ustaviš tukaj. Za tiste, ki pa si želite nekaj več kot le dobre zgodbe, ima Ime vetra in z njo Modrijanov strah kot fantazijska zgodba eno dobro lastnost, ki bi take bralce lahko pritegnila. Če knjigo prebereš enkrat in ti je to dovolj, ostane le dobra zgodba. Če pa si pozoren bralec, opaziš, da se med vrsticami skriva marsikateri namig, ki ima pri naslednjem branju veliko več smisla. Vsako naslednje branje knjige prikaže nov pogled na dogodke, ki se dogajajo v ospredju in razkrije dogajanje v ozadju.
S tem jo globoko priporočam vsem, tako tistim, ki si le želijo dobre fantazijske zgodbe, kot tudi tistim, ki jim je v veselje raziskovati zgodovino, geografijo, različna ljudstva s svojimi kulturami in posamezne karakterje s svojimi motivacijami in nameni, tudi če to pomeni, da morajo knjigo prebrati večkrat.