Milenium. Dekle, ki se je igralo z ognjem
Žanr | kriminalni roman, detektivski roman, družbenokritični roman |
Narodnost | švedska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Prešernova družba |
Prevod |
Danni Stražar |
Ključne besede | Umori, Prijateljstvo, Detektivi, Spolno nasilje, Novinarstvo, Kriminalci, Podjetništvo, Računalništvo |
Raziskovalno novinarstvo v navezi z nadarjenimi hekerji
Lisbeth Salander je nadvse nadarjena hekerka, vsa potetovirana in polna pirsingov. Že na videz je posebna, njeno življenje pa vse prej kot preprosto. V tem drugem delu trilogije Milenium se njena usoda ponovno preplete z življenjem “pokončnega” raziskovalnega novinarja Mikaela Blomkvista. V tandemu razvozljata umore in razkrinkata mafijo, ki trguje z belim blagom med Vzhodom in Švedsko. Tokrat že več izvemo o Lisbethini mladosti in njeni temni preteklosti. Ostaja zvesta svojim radikalnim etičnim načelom in pravičnosti, ki je je bila od rane mladosti sama le redko deležna.
Kriminalka (knjiga in film) je vredna svoje razvpitosti.
“Prvič v življenju – vsaj od takrat, ko je prerasla zgodnje otroštvo – Lisbeth Salander ni bila sposobna prevzeti nadzora nad položajem. V preteklih letih je bila vpletena v pretepe, izpostavljena trpinčenju ter bila objekt prisilne državne hospitalizacije in zasebnih fizičnih napadov. Prejela je precej več udarcev po telesu in duši, kot bi jih človek smel pretrpeti.
Vendar se je vsakič lahko uprla. Uprla se je odgovarjanju na Teleborianova vprašanja, in kadar so jo fizično napadli, se je lahko izmuznila in se umaknila.
Lahko je živela z zlomljenim nosom.
Ne more pa živeti z luknjo v glavi.” (str. 646)