Caracol Beach

Kubanski pisatelj, esejist in novinar Eliseo Alberto (1951-2011) je v domovini veljal za političnega in literarnega “odpadnika”, ki se je bralcem najbolj vtisnil v spomin z romanom Poročilo zoper mene samega, v katerem je neposredno kritiziral režim Fidela Castra in posledično zadnja leta svojega življenja preživel kot izseljenec v Mehiki. Večina njegovih del je postavljena na Kubo in s tega vidika roman Caracol Beach predstavlja posebnost, saj je dogajalni prostor manjše letovišče na Floridi, ki je zaznamovano z močno družbeno razslojenostjo, rasizmom, nasiljem in korupcijo.

Roman se odvije v roku ene vroče junijske noči leta 1994. Osrednji lik je Beto Milan, nekdanji kubanski vojak, ki opravlja delo nočnega čuvaja v razkosevalnici avtomobilov, kjer tudi živi v zanemarjeni prikolici. Vsako noč ga preganjajo mučni spomini na grozote, katerim je bil priča za časa angolske gverilske vojne, prav tako pa nanj na vsakem koraku preži grozljiva halucinacija v podobi bengalskega tigra. Beto, ki sicer že vrsto let sanjari o samomoru, se neke noči odloči ugrabiti maturantko Lauro v upanju, da se mu bo ta uprla in ga ustrelila, pri tem pa si na glavo nakoplje njena najboljša prijatelja ter utrujenega policijskega načelnika Sama Ramosa, s katerim je Beto nekoč služil vojsko. V kaotično dogajanje v Caracol Beachu pa se vmeša še Ramosov transvestitski sin Mandy, ki bi rad zgladil odnos z odtujenim očetom…

Caracol Beach je kompleksen mozaični roman, ki skozi prepletanja usod različnih likov ustvarja enako ganljiv kot tudi zastrašujoč blodnjak sveta, ki venomer tiči med resničnostnjo in blodnjo oz. razsodnostjo in norostjo.