Freske in groteske : zgodbe o odsotnosti

Hudomušna, inteligentna, igriva in dinamična kratkoprozna zbirka Freske in groteske je delo makedonskega univerzitetnega profesorja, prozaista, dramatika, scenarista, esejista in literarnega kritika Venka Andonovskega (1964), čigar pisanje je vpeto v postmodernistični slog in bogato začinjeno s poetično fantastiko. Meje med faktografskim in imaginarnim so popolnoma zabrisane, zgodovina je na novo interpretirana ali mitsko preobražena, dimenziji časa in prostora sta preseženi, besedila, polna parodije, pa so nadvse polemična, razigrana in dinamična.

Zgodbe, ki jih beremo v pričujoči zbirki, se delijo na dva sklopa. V prvem sklopu se srečamo z nekaterimi znanimi zgodovinskimi osebnosti (Aristotel, Aleksander Veliki, Evripid, Averoes, Isaac Newton …) in nekaterimi pomembnimi posamezniki iz makedonske zgodovine (Kliment in Naum Ohridski, Evtihij, Manilov …). Avtor jih sicer uporabi kot dejstva dejanske, a z njegovim pisalom vendarle preoblikovane zgodovine z namenom, da si jih ogledamo z drugačne perspektive – praviloma takšne, ki v sebi razkriva vprašanja človekove morale (predvsem pohlepnost). Sprva zgodbe-freske delujejo kot samostojne, nepovezane enote besedila, ko pa jih pisatelj v drugem delu restavrira, jih z nadomeščanjem zabrisanih delov prvotno videnih (zapisanih) fresk in razkrivanjem nevidnih plasti reinterpretira, se izkaže, da je s celotnim besedilom pravzaprav zgradil nov, povsem drugačen svet od vajenega, v celoti preobrnjen na glavo, v katerem odpoveduje tudi rabljena logika besed, števil, časa in še marsičesa. Restavracije, ki so zapisane kot opombe in so pravzaprav besedilo, ki se samokomentira, tako postanejo pomemben del celotnega teksta, saj se lahko šele preko njih približamo pomenu predstavljenih fresk (ali enemu od pomenov, ki naj bi razkrivali odseve resničnosti). Literatura tako postane literatura, porojena iz predhodne literature, pisanje pa se izraža kot branje literature.

Vsa ta zagonetnost, izrazita posebej v drugem delu zbirke, t. j. v restavracijah prvotnih fresk, bralcu predstavlja kar velik izziv, še posebej, če pozornost v prvem delu ni bila izostrena in se je med branjem izgubil kakšen detajl. Pa nič hudega, tudi če se polnemu zapopadenju logike besedila in prepoznavanju sklicev na osebnosti, dogodke in knjige, ki so zaznamovale svet, povsem odpovemo, je užitek ob branju razgibanemu bralcu, ki se ne boji padca v neznano in je naklonjen intelektualnemu hedonizmu, absolutno zagotovljen.

Odlična bralna izkušnja!