skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Iskanje življenja

Žanrproblemski roman, zgodovinski roman
Narodnostfinska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2025
Založba
Zbirka Roman
Prevod Julija Potrč Šavli
Ključne besede 18.stoletje, 19. stoletje, Izumrtje, Lov, Morske živali, Odprave, Raziskovalci
Število strani

247

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Odzvanjanje izumrlega bitja

Vitus Bering, danski pomorščak, po ukazu Petra Velikega odpluje na dvajset let trajajočo raziskovalno odpravo z nalogo, da poišče in kartografira morsko pot prehoda iz Azije v Ameriko. Izdela popolnejši zemljevid Kamčatke, a še vedno pomanjkljiv. Naslednjo Veliko severno odpravo pod Beringovim vodstvom narekuje Ana Ruska, številčna posadka 4. junija 1794 proti Aljaski odpluje z dvema ladjama, z eno od njiju tudi teolog in strasten prirodoslovec George Wilhelm Steller, ki po brodolomu, po katerem se za nekaj časa naselijo na neobljudenem neznanem otoku, naleti na svojevrsten primerek morske živali, po njem kasneje poimenovane Stellerjeva morska krava.

V mitih otoških ljudstev se pojavlja zgodba o ženskah, ki se spremenjene v morske krave odpravljajo reševat brodolomce, najstarejše zapise o morskih kravah pa so odkrili v Kolumbovih zapiskih, opisal naj bi jih admiral njegovega ladjevja ob obisku otoka Hispaniola. Steller na osnovi klasifikacijskega poznavanja takoj prepozna red, ki mu ta kot kit velik sesalec pripada: pred njim plava neznana morska krava severnih morij, velikanski lamantin, ki se je na svetu pojavil že 2 milijona let pred človekom. Njuno končno srečanje pa je bilo tudi dokončno usodno. Ob njenem nenavadno hitrem izumrtju, ki je sledilo nepremišljenemu lovu, le 27 let po tem, ko so jo odkrili, so prvič zgroženo pomislili, da ni le narava tista, ki s svojimi pojavi povzroči izumiranje vrst, ampak je to lahko tudi človek, kar pa je bila v tistem času pravzaprav ne le grozljiva, pač pa tudi teološko sporna ideja.

Oddaljeni otoki in obale tudi v nadaljnjih odpravah razkrivajo vse bolj neverjetna bitja, odkrivajo nove in nove veličastne živali. Znanstveniki tistega časa so navdušeni, nič manj kot oni so navdušeni tudi zbiralci in preprodajalci – okostij velikih živali, ptičjih jajc, žuželk, krzna … Slednji so zaradi svoje nerazumne obsedenosti tudi največji krivci iztrebljanja.

Finska avtorica Iida Turpeinen nas v tem hibridnem romanu, mešanico zgodovinskega, pustolovskega in znanstvenega, vodi po tri stoletja dolgih korakih od enega naravoslovca do drugega, od zbiralcev do univerzitetnih profesorjev, od skrbnikov zbirk do risarjev in do prvih entuziastičnih naravovarstvenikov. Skozi celotno zgodbo sledimo tudi okostju Stellerjeve morske krave (tistemu, ki si ga lahko, veličastnega, danes še vedno ogledamo razstavljenega v Prirodoslovnem muzeju v Helsinkih) in na tej poti njegovim različnim postankom in usodam.

Roman, grajen na zgodovinskih in znanstvenih dejstvih, ki jih skupaj lepijo fiktivne primesi, ni zgolj pripoved o izumrtju morske krave, ampak v besedo ujeta podoba človekove lakomnosti po znanju in njegove nebrzdane požrešnosti po posedovanju, četudi s tem nepovratno škoduje celotni naravi. Je tudi prikaz vedoželjnih zbirateljskih strasti in zgodovine nastanka naravoslovnih muzejev. In je obenem prikaz človeških ambicij in njenih posledic ter želje, da bi oživili vsaj spomin na to, kar smo uničili.

Danes je v muzeju tihotno. Le nekaj obiskovalcev odsotno tava med mrtvimi, ogledujejo si napise z imenom in kosti, v dvorani se sliši tiho škrebljanje dežja. Starka se ustavi pred morsko kravo, ogleduje si njene ostanke, vidi, kaj vse se je na njih nabralo skozi stoletja – počena vretenca in različne pisave, vidi izgubljeno vrsto.

Morske krave ni več, toda ali ni vsak kdaj sanjal, da bi se znašel iz oči v oči z izgubljeno preteklostjo? Vsaka generacija iznajde svoj način obujanja mrtvih. Dandanes raziskovalci izdelujejo mamuta v laboratoriju, naredijo luknjico v jajce skalnega goloba, izrežejo genom iz zarodka, lebdečega v lupini, in ga nadomestijo z lastnostmi izumrle ptice. Nekega dne se bo iz jajca izlegel golob. Odrasel bo, se paril in izvalil jajce, sledilo bo presenečenje. Namesto skalnega goloba bo lupino prebil mladič, ki mu bo na oprsju zraslo rdečkasto perje severnoameriškega goloba selca. Zdaj so pogledi uprti v te ptičje mladiče, ki v spolnih celicah nosijo druge vrste, pa v samice azijskega slona, ki bi v maternicah lahko donosile mamuta. Kako tolažilna zgodba! Mogoče naša izguba vendarle ni dokončna, mogoče lahko popravimo pretekle napake in povrnemo izgubljeno. Vendar pa je tudi to vstajenje kompromis: azijska slonica iz maternice ne bo iztisnila mamuta, temveč prepričljivega mešanca, slona, ki ima v genom vstavljeno dolgo dlako in odpornost proti mrazu. Ptičji mladič bo morda res podoben selcu, toda polovica njegovega genoma bo še vedno od skalnega goloba, iz jajc se bo izvalil le iz onostranstva priklican dokaz o znanstveni sposobnosti človeka. Tega, kar je umrlo, se ne da oživiti, lahko pa prikličemo nazaj upanje, kopijo prave oblike – morda to zadošča.

Starka nadaljuje ogled. V dvorani odmevajo koraki in se pomešajo s kitovim petjem, ki prihaja iz drugega prostora; nenadoma se vse ustavi. Dež poneha, Stellerjevo pisalo otrpne na strani beležnice, Constance spusti roko, v kateri drži krpo iz semiša, Grönvallov čopič se ustavi na papirju, strupeni pajki na stenah muzeja odrevenijo, manjši predah v dihanju, potem se stavek nadaljuje, toda za hip se je mudila tu – vseobsegajoča, rahla žalost ob gledanju te živali, tako velike in mile, tako dokončno izginule.

(str. 243-244)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Iskanje življenja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 84
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0