| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Jezero, 2024 |
| Založba | Morfemplus |
| Prevod |
Neža Božič |
| Ilustracije |
Levi Pinfold |
| Ključne besede | Družina, Duševne bolezni, Ekologija, Kiti, Stari starši |
Rio mora zaradi mamine bolezni oditi na drug konec sveta, v majhno obmorsko mestece v Kalifornijo k babici, s katero skoraj ni imel stikov, zato je vse, kar si Rio želi le to, da mami čim prej ozdravi in da bo lahko odšel nazaj domov. Potem pa se spoprijatelji z Marino, prevzame ga zamolklo bučanje oceana in srečanje s sivimi kiti, ki jih je v mladosti oboževala tudi njegova mami. Zato se odloči, da bo za mami fotografiral njej posebej ljubega kita, Belokljuno in ji fotografije poslal, da jo bodo razvedrile in jo spomnile na njeno mladostno škatlo veselja in na vse posebne trenutke, zaradi katerih je življenje tako čudovito. Ampak mamino zdravje se poslabša in Belokljuna izgine. Jo bodo našli pravočasno? Ji bodo lahko pomagali?
V knjigi je avtoričin pripis, kjer razloži nekaj dejstev o sivih kitih in zakaj se ji zdijo tako zelo posebni. Mlade bralce povabi k ohranjanju narave in skrbi zanjo in k temu, da čim več časa preživjo v njej, saj prav narava lahko pomaga izboljšati zdravje in popraviti razpoloženje. Knjiga je v Angliji prejela glavno nagrado Edward Stanford Children’s Book za leto 2023.
Objavljeno: 10.10.2025 15:59:34
Zadnja sprememba: 10.10.2025 15:59:34
Verjetno je kitovka glavo molila iz vode le nekaj sekund, a se je zdelo, kot da se je čas ustavil, in tako je Riu uspelo videti vsako podrobnost. Nagubano kožo veke okrog očesa, vitičnjake kot hrapave izbokline, pritrjene na njen gobec, tiste zavese iz niti v njenih ustih, reče se jim vosi, kot mu je povedala Marina.
Nato pa je kitovka, tako hitro, kot se je prikazala, tudi izginila.
“Si videl?!” je Marina poskakovala od veselja. “Si videl, kako te je gledala?”
Rio je pokimal, čeprav je še vedno nepremično strmel v vodo in molil, da se Belokljuna vrne na površje, da bi jo lahko fotografiral. Joj, ko bo to videla mama! Ko bo ugotovila, da je našel njeno kitovko. Urno je segel v žep po telefon.
Drugi gostje so se mu nagnetli za hrbet, stali so tako blizu, da jih je lahko vohal. Tako telefona ni mogel izvleči gladko, ampak če bi se prestopil še malo naprej …
… kaj se je zgodilo potem, ni točno vedel.
Vedel je le to, da je izgubil tla pod nogami, in ker se na kljunu ni imel česa oprijeti, je za trenutek zaplaval po zraku, z rokami je mahal kot lopate mlina na veter …
… nato pa z glasnim štrbunkom padel v mrzlo vodo.
(str. 142)
in nato