| Žanr | psihološki roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
| Založba | Littera Picta |
| Zbirka |
Lambda |
| Prevod |
Barbara Hribar |
| Ključne besede | Psihologija, Razmerja, življenjske zgodbe |
Roman Ljubezen, bog in umetnost francoske kuhinje je še ena tistih knjig, ki je mešanica priročnika in romana, kot smo jih vajeni npr. od Jorgeja Bucaya ali Paula Coelha. Gre namreč za resnično pripoved, kjer se avtor knjige sreča z mojstrom francoske kuhinje, Rogerjem Dufaujem (sicer avtorjem knjige We are what we think and what we eat), katerega specialitete niso samo hrana, temveč globoki pogovori o človekovem obstoju, razmerjih itn.
Twyman skozi pogovore predeluje svoje nekdanje zveze, ponavljajoče se vzorce v lastnem življenju in tako doživlja nekakšno notranjo preobrazbo: “Dojel sem, da občutek varnosti v resnici ne izhaja iz tega, da imam distanco do vsega, ker bi me lahko prizadelo. Moje srce mora biti odprto, ker v sebi premorem moč, ki mi bo pomagala, da bom premagal vse ovire.
Včasih tisto, kar nas je najbolj prizadelo, postane naša največja lekcija in nam pokaže najboljši način, kako lahko služimo svetu. Vse je bilo ves čas pred mojim nosom, vendar sem šele zdaj lahko jasno videl.” (str. 162)
Knjiga je dobrodošlo lažje branje za vse tiste, ki ne najdejo izhoda iz labirinta lastnih misli in težav.
Objavljeno: 31.03.2020 14:24:22
Zadnja sprememba: 17.09.2025 12:44:01
In Jezus je dejal ‘To je moje telo,’ ker je želel, da bi videli božanskost tudi v nečem na videz tako preprostem kot je kos kruha, in da bi se tega zavedali vsakič, ko bi ga jedli. Potem je dejal ‘To je moja kri,’ ker je želel, da bi videli povezanost med tem, kar nam je na dosegu roke vsak dan in svetostjo, ki nas obdaja. Njegovo sporočilo pa se je glasilo da je energija ljubezni vedno navzoča in jo lahko najdemo tudi v najbolj preprostih in elementarnih stvareh.
(str. 11)
(str. 11)
in nato