skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Drevo in list: izbor krajše proze

»Drevo in list« je zbirka kratkih zgodb avtorja J. R. R. Tolkiena, ki je prvič izšla že leta 1964. V knjigi najdemo štiri zgodbe: »Kovač iz velikega Woottna«, »Kmet Tilen iz Hama«, »Nigglov list« in odlomek »Beren in Lúthien« iz Silmarilliona (Silmarillion je Tolkienova zbirka mitsko-poetskih del, ki jih je po njegovi smrti zbral in uredil njegov sin Christopher Tolkien). Ta izdaja se od izvorne sicer razlikuje, saj je izvorna izdaja knjige »Drevo in list« vsebovala le »Nigglov list« in »Tolkienov esej o pravljicah«. »Nigglov list« je nastajal v istem časovnem obdobju kot Tolkienov »Gospodar prstanov« in, kot je značilno za Tolkiena, vse štiri zgodbe vsebujejo nekaj pravljičnega – v zgodbah ne manjka vilincev, čarovnije, čarovnikov, zmajev, govorečih živali in še mnogo drugega. Bralci, ki radi posegamo po delih J. R. R. Tolkiena (in podobnih avtorjih oziroma delih), vemo, da pravljice niso samo za otroke.
John Ronald Reuel Tolkien (1892–1973) je angleški pisatelj, rojen v južni Afriki in mojster pisanja fantazijskih zgodb. Na univerzah Leeds in Oxford je poučeval angleški jezik in književnost. Najbolj znan je po zgodbah, ki jih je postavil v fantazijski svet: »Hobbit ali Tja in nazaj« ter trilogiji »Gospodar prstanov« (»Bratovščina prstana«, »Stolpa« in »Kraljeva vrnitev«), po katerih so bile posnete tudi filmske adaptacije.

Otroka peščenega planeta

Tretji del serije o peščenem planetu ponuja popolnoma drugačen pogled na življenjski prostor vladajoče rodbine Atreides, na čelu katere je regentka Alia, Paulova sestra, njena tesna sodelavca pa sta Stilgar in princesa Irulan, uradna Paulova soproga. Manipuliranje s podnebnimi procesi ter skrb za ekologijo sta predstavljena nadvse inteligentno. Preseneti nas slutnja zlovešče prihodnosti, ki se zdi logična posledica sedanjih dejanj. Ogrožen je obstoj puščavskih črvov, hkrati z njimi pa tudi melanže, ki omogoča doseganje višjega stanja zavesti, podaljšuje življenje ter razširja miselne in nezavedne procese. Devet let po odhodu slepega Paula Atreidesa v puščavo, od koder se ni vrnil, spremljamo njegova otroka, dvojčka Leta II. in Ghanimo, ki jima grozi podobna usoda. Rojena sta bila z izkušnjami, védenjem in spomini prednikov nešteto generacij nazaj, kar ju dela posebna, kot bi bila odrasla, ujeta v otroškem telesu. Srhljivo in hkrati vznemirljivo se nam razkriva evolucija človeštva, še posebej razvoj nepredstavljivih fizičnih in mentalnih sposobnosti, po drugi strani pa nas žalostijo hladni odnosi ter pomanjkanje čustvene povezanosti med družinskimi člani. Ti dajejo prednost drugim ciljem, predvsem politiki, intrigam, veri, drogi in hlepenju po oblasti.

Ko je Frank Herbert leta 1976 končal tretji del serije, je ta postala najbolje prodajano znanstveno-fantastično delo. Nominirana je bila za nagradi Locus in Hugo. Frank Herbert je napisal še tri nadaljevanja, serijo je zasnoval v šestih delih, sin Brian Herbert pa je skupaj s Kevinom J. Andersonom po očetovih zapiskih, najdenih desetletje po njegovi smrti, napisal še serijo predzgodb in nadaljevanj. Leta 1984 je bil posnet film, leta 2000 tv mini serija, leta 2003 pa filmska mini serija, ki je vsebinsko zajela 2. in 3. knjigo. Jeseni 2021 pričakujemo na novo posneto filmsko adaptacijo, ki ji bodo sledila nadaljevanja.

Šabono : [življenje v odmaknjenih predelih južnoameriškega deževnega pragozda]

Roman Šabono je prvoosebna pripoved junakinje/avtorice o njeni izkušnji bivanja s plemenom Yanomami, ki živi na Venezuelsko-brazilski meji. Glede domnevne resničnosti pripovedi – ta se namreč bere kot literarizirana dokumentarna literatura – je bilo veliko različnih domnev, sploh v strokovni antropološki javnosti. Avtorica knjige je namreč tudi antropologinja in bralca knjiga posrka kot poljudnoznanstveno-literarni tekst, ki bi ga lahko v nadaljevanjih brali tudi recimo na straneh National Geographica.

Ne oziraje se na to, ali gre za resnično ali popolnoma fiktivno zgodbo, je knjiga zanimivo branje za vse, ki jih zanima življenje staroselcev, popolnoma prvinsko in uglašeno z naravo. Junakinja se v deževni gozd odpravi z namenom antropoloških raziskav tamkajšnjih domorodcev, predvsem zdravilcev, šamanov. Ko dobi priložnost iz misijona oditi v pravo, divjo, džunglo, ne pomišlja dolgo. Večji del romana opisuje svoje bivanje v plemenu domorodcev, njihovih navad, načina življenja, družbene hirearhije, njihovega doživljanja in življenja z naravo. Ko pride čas, da odide domov, se odloči drugače in svoje bivanje v džungli podaljša.

Ne gre za tipični pustolovski roman z zapletom, napetimi trenutki in izidom, temveč bolj antropološki literarizirani spis, ki nas približa življenju prvobitnih prebivalcev našega planeta. Bralcu ponuja mnogo izhodišč za razmislek o razkoraku, med prvotnejšim in današnjim bivanjem človeka v tem svetu.

Osvajalec: 5. knjiga v seriji uspešnic

V zgodovinskem romanu, Osvajalec, avtor predstavi zgodbo o Koblaj kanu, kako se je spremenil od modrega učenjaka do najmočnejšega vojščaka v zgodovini. Ko je Conn Iggulden začel pisati serijo zgodovinskih romanov Osvajalec, je nameraval pisati samo o življenju Kublaj kana, a se je odločil za širši pogled in opis zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do nastopa Kublaj kana. Najbolj slavni dogodki-srečanje z Markom Polom, oba napada na Japonsko-so se zdeli kot najpomembnejši deli zgodovine. Kublaj je na koncu premagal Songe in ustanovil dinastijo Juan združene kitajske, ime, ki se še danes uporablja za njihovo valuto. Njegovi potomci so vladali skoraj sto let. Ta zgodba se je začela z eno samo stradajočo družino, ki so jo lovili in je bila sama na planjavah Mongolije ter se končala s Kublaj kanom, ki je vladal imperiju, le ta je bil večji od Aleksandra velikega ali Julija Cezarja. To je ena največjih zgodb v človeški zgodovini, kako se samo v treh generacijah povzpeti od najnižjega do najvišjega položaja. Kublaj kan je bil bojevnik, ki je z modrostjo vladal petini sveta, učenjak ki je osvojil mogočen imperij ter brat, ki je izdal lastne ljudi, da je zaščitil ljudstvo.

Osvajalec. Mogočni vladar

Mogočni vladar je tretji del pripovedi o Džingiskanu, a tudi o tistih, ki so mu sledili, o tistih ki so se ga bali in o tistih, katerih kosti je pustil za sabo. Opis da je Džingiskan osvojil neko deželo vedno zahteva nekaj pojasnil. Če je neko ozemlje osvojila mongolska vojska, je to pomenilo, da so prebivalci ostali brez kraljev, vojske in najčudovitejših mest. Mongoli niso nikoli imeli toliko vojske, da bi lahko pustili na ozemlju velike sile in se odpravili naprej. Če je mongolska vojska osvojila ozemlje, je to v resnici pomenilo, da se morajo umakniti vse tamkajšnje oborožene sile. Mongoli so pobirali tribut in nadzorovali ozemlje, vendar se pod Džingisom niso odpovedali nomadskemu življenju. Conn Iggulden je v zgodovinske romanu, Mogočni vladar, opisal Džingisonovo vladavino. Džingis na poti osvaja nove dežele in uniči vse, ki se mu opirajo. Na svojih osvajalnih pohodih se sreča s sovražnikom, ki se zdi nepremagljiv. Kan je odločen, da bo svoje ljudstvo vodil v zmago. V Arabske države prinaša vihar, ki se ne bo zlahka polegel.

Osvajalec. Gospodarji loka

Conn Iggulden(1971) se je rodil v Londonu, študiral je angleščino. Po poklicu je svobodni pisatelj, navdih za pisanje romanov najde v zgodovinskih virih. Knjiga, Osvajalec: Gospodarji loka, je drugi del pripovedi o velikem osvajalcu Džingiskanu. Temudžin iz plemena Volkov je postal Džingis. Le ta je združil sprta in bojevita plemena ter tako oživel novo plemensko identiteto. Nastalo je novo ljudstvo divjih travnatih planjav ter mongolskih gora. Mongoli se uprejo nenehnim napadom kitajskega cesarstva, a imajo le konja, lok in strogo disciplino, ki jo je pogojevalo življenje v deželi ledu, lahkote in smrti. Mladi bojevnik Temudžin postane zmagoviti poveljnik, ki bo združena plemena popeljal do zmage.

Kurji pastir

Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj časa niti imena ni imel. Določil mu ga je župnik, ko je oče Pištek prišel priglasiti otroka h krstu. V gostilni so možakarji modrovali, da iz fanta kaj več kot kurji pastir ne more postati, saj pri hiši ni bilo druge živine. Kljub temu, da vemo, da je iz dečka zraslo nekaj več kot le kurji pastir, ob branju trepetamo za njegovo življenje. Pošten in v boljše življenje zazrt Pištek je uborni kruh za družino služil z lopato kot cestar. Bil je mnenja, da se človek ne more iz dreka izkopati ne z motiko, ne z največjim bagrom. Šola je tista, ki nekaj velja. Ampak o tem bomo brali v naslednjih dveh knjigah, ki ju pisatelj namerava napisati. Iz vsake napisane povedi se čuti ljubezen do domače zemlje, ljudi in jezika.

Nove definicije ljubezni

Avtorica je v zbirko združila deset kratkih zgodb, v katerih spoznamo osrednje literarne osebe v procesu preobrazbe, velike življenjske spremembe, ki jo sproži prelomni zunanji dogodek, pomembna intimna odločitev ali zgolj na videz banalno naključje. Sila, ki premika protagoniste, je notranji konflikt, nezadovoljstvo v intimnih razmerjih, ki sproži prevrednotenje ljubezni. Avtorica pa se ne poglablja samo v različne oblike ljubezni med partnerji, pač pa tudi v družinska medosebna razmerja in predvsem v človekovo iskrenost do samega sebe, v soočanje z lastnimi čustvi. Pisava Brine Svit je tenkočutna, protagoniste nam postopoma približa skozi vsakdanje življenjske situacije in v razmerju do številnih (prav tako čustveno skrbno dodelanih in zanimivih) stranskih oseb, bralca zelo prepričljivo in spretno pripelje do trenutka, ko osrednja oseba zgodbe (v večini zgodb moški ali ženska v zrelih letih) odvrže staro dojemanje same sebe, ko izstopi iz konvencionalnih partnerskih in družbenih vlog ter zahteva zase novo avtentično obliko življenja, novo definicijo ljubezni.

Skupna značilnost zbirke je tudi večkulturnost, ki se kaže na več načinov: osrednji lik je lahko narodnostno mešana sestavljena identiteta (npr. Esmè White v zgodbi Atlantski viharnik in mala modra taščica), raznolik literarni prostor (Pariz in Indija, Buenos Aires in Pariz, Ljubljana in Križ pri Trstu …) ali vsebinsko (izseljenska problematika – pridobitev vize za prihod v državo, omemba problema dovoljenja za bivanje …).

V zgodbah se prepletajo različne pripovedne tehnike (dialogi, opisi, skoki v preteklost protagonistov, zgodbe stranskih oseb …), široka paleta različnih obrazov ljubezni (varanje, istospolna ljubezen, sestavljene družine, nefunkcionalno starševstvo, kontrast med idealizirano ljubeznijo in dejanskim življenjem, ljubezen, ki se navezuje na osebne strasti ali kraje …), različna socialna okolja, odtenki humorja in tragičnosti. Bogata zbirka, s prevladujočo optimistično atmosfero, v kateri je ljubezen tista energija, ki protagonistom odpira vrata do drugačnega dojemanja samega sebe in novih intimnih ravnotežij, sila, ki ne (več) omejuje, pač pa bogati in osvobaja.

Kar veter ve

Amy Harmon v romanu Kar veter ve prepleta preteklost in sedanjost v ljubezensko zgodbo, postavljeno v viharno obdobje irske vojne za neodvisnost.

Anne Gallagher se po smrti dedka, edinega človeka, ki ji je kaj pomenil, odpravi na Irsko, da bi raztresla njegov pepel. Tam se nenadoma znajde v letu 1921, sredi krvavega boja za svobodo. Ko jo zamenjajo za dolgo izgubljeno mater mladega Eoin, se Anne znajde vpletena v nevarno igro preživetja, strastne ljubezni in moralnih dilem.

Soočena z neznanim časom, nevarnostmi vojne in novim življenjem se mora Anne odločiti, ali se bo vrnila v svojo sedanjost ali pa ostala v preteklosti.

Priporočam vsem, ki si želite brati nekaj sproščujočega in romantičnega.

Mamina roka

Poleti leta 1979 imaš petnajst let in vznemirjen čakaš, da boš šel na gimnazijo. A se zgodi zaplet: tvoj kraj strese močan potres. Zato se iz kraja ob morju, Perasta, z mamo preselita v njen in tvoj rojstni kraj, v Vrbas v Vojvodini. Septembra začneš šolsko leto v Vrbasu, gospa prof. mama pa se vrne v Perast, kjer poleg službe nadzoruje obnovo vajinega stanovanja. Kako se imaš v Vrbasu? Živiš v hiši s sorodniki, tvoja teta Bojana mami redno poroča o tebi, enkrat tedensko moraš mami napisati pismo. V katerem pa ji seveda nič ne poveš o skrivnostih, ki te vznemirjajo. Zakaj sta v hiši klet in shramba vedno zaklenjeni? Zakaj je v kaminu napis v nemščini? Kdo sta lepi sestri, ki sta ti padli v oči v mestnem bazenu? Radovednost ti ne da miru in vse bolj brskaš po preteklosti hiše in se približuješ obema sestrama in čarom ženskega telesa. Mlajša sestra Herta je tudi tvoja sošolka, starejša Sonja pa je medicinska sestra v bolnišnici, kjer v rokah tvojega strica zdravnika pristaneš ob poslabšanju kronične bolezni pljuč. Bolj kot odvozlavaš skrivnost hiše in nemških sester, bolj se stvari zapletajo: zgodovina kraja ima svoje utišane travme, sestri nosita v sebi žive rane in stigmatizacijo krajanov. Najstniška radovednost naenkrat prerase v pošast, ki se s srhljivimi lovkami preteklosti dotakne številnih družin in posameznikov, nekaterih tudi usodno. Ko se v drugo polletje šolskega leta vrneš v Perast, ni nič več tako kot prej.

Skozi to kratko pripoved brez veliko ovinkov avtor literarno obdela zelo občutljivo temo: usodo podonavskih Nemcev, ki jim je država Jugoslavija po drugi svetovni vojni zaplenila domove in imetje in vanje naselila »svoje ljudi«. Travmo avtor ubesedi skozi pogled z zgodovinskim spominom neobremenjenega najstnika, ki po potresu pade v »družinsko« hišo mamine družine. Hiša je ena od Nemcem iztrganih hiš, v zaklenjenih sobah so osebni predmeti prvotnih prebivalcev. Marojević ustvari mrežo literarnih oseb, ki omogoča, da osrednjo temo obravnava s pogledom obeh strani – novih in starih prebivalcev. Povezovalna nit obeh naj bi bila ljubezen osrednjega lika in Herte, a ta zelo realistično ostane neuresničljiva. Najgrša razkritja zgodovine nam avtor spretno prikaže kot nadčutne uvide v bolezenskih krizah glavnega protagonista, kar a priori ukine vsako razpravo avtorjevi zvestobi zgodovinski resničnosti dogodkov. V romanu se prepletajo razkritja osebnih spoznanj o lastni družini z razkrivanjem kolektivne zgodovine. Izbira na pol otroškega, včasih najstniško predrznega protagonista nas do občutljive zgodovinske teme pripelje skozi svežo, mestoma humorno pripoved, s široko pahljačo nič manj pomembnih večplastno prikazanih stranskih literarnih oseb (lik mame, sorodnikov, prijateljev …) in tem (odnos do očeta, enostarševske družine, družbeni položaj žensk, družinsko nasilje, alkoholizem, bolezni …).

Tudi zgradba romana je bralcu prijazna, pripoved je razdeljena na 20 krajših poglavij, nekatera od njih so – protagonistu primerno – naslovljena z imeni šolskih predmetov. Bogat kratek roman, vreden večkratnega branja.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×