skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Pogovori z Bogom

Pisanje Eve Mahkovic je vedno znova težko žanrsko umestljivo, če to sploh je. Bralci, ki smo z literarnim likom Eve Mahkovic že seznanjeni iz njenih prejšnih uspešnic Na tak dan najbolj trpi Mastercard in Toxic, smo imeli v Pogovorih priložnost prebrati najbolj avtobiografski zapis do sedaj.

Osrednja pripoved knjige je spomin na požar, ki je za božič prizadel družino in resno življenjsko ogrožil družinskega člana. Pripoved o svojcih, ki nevzdržen položaj spremljajo utrujeni, obupani, cinični, veseli, polni upanja,.. je hkrati pripoved o človeškem stanju in o tem, da je nenormalen odziv na nenormalno situacijo pravzaprav normalna reakcija (Frankl).

Spomini so opremljeni z doživljanjem uničenega planeta v vsej njegovi neznosni poletni vročini in posledicah, ki jih le ta pušča za sabo – požgana trava in živalska trupla. Stanje splošne vročine, sopare in sočasne bivanjske izpraznjenosti ter prenasičenosti kar kliče k vrhuncu, k eksploziji, ki se v življenju pisateljice materializira v obliki fizičnih plamenov.

Pogovori z Bogom so hkrati pripoved o liku, pisateljici in bralcu in kot taki uspešno postavljajo vprašanja o zakonitostih avtofikcije.

Pesem ledu in ognja. Knj. 1, Igra prestolov

Dogajanje je postavljeno v svet Zahodnjega, kjer sedmim kraljestvom vlada en kralj na železnem prestolu. Ko kralj Robert k sebi pokliče starega prijatelja Eddarda, se usodi rodbin Lannister in Stark za vedno prepleteta.

Na drugi strani morja pa spremljamo usodo mlade Daenerys Targaryen, zadnje preživele ženske iz zmajevske rodbine. Ko jo za ženo prodajo surovemu Khalu Drogu, se njena usoda zdi zapečatena, a mlada kraljica v sebi kmalu najde moč, ki presega njene predstave.

Spletke, skrivnosti, zarote, kruti umori – avtor nam postreže z bogatim spektrom dogajanja, katerega tok vede ali nevede usmerjajo dodelani in fascinantni liki, ki jih obožujejo bralci po celem svetu.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Prebujenje

Roman spremlja Edno Pontellier, ženo poslovneža in mamo dveh otrok, ki se zaplete v poletno romanco z Robertom Lebrunom, ta pa se ob koncu poletja preseli v Mehiko. Edna zapade nazaj v svoje zakonske in materinske dolžnosti, v svoji notranjosti pa se bori s hrepenenjem po svobodi in drugačnem, od družbenih konvencij neobremenjenem življenju. Ker Edna začne popuščati pri nalogah materinstva, se njen mož ustraši za njeno duševno blagostanje in jo razglasi za obolelo.

Ko Edna ostane sama doma, začuti svobodo, ki ji je bila doslej v življenju nepoznana. V aferi z mlajšim snubcem začne prebujati lastno spolno naravo in odkrivati nove razsežnosti svoje biti.

Napetost med zahtevami družbenih konvencij in željami srca v Edni sproži čustveni vihar, ki se, kot je za žensko pogosto, konča tragično.

Ko je roman Prebujenje avtorice Kate Chopin izšel leta 1899, je v družbi sprožil splošno ogorčenje in moraliziranje. Avtorica je zaradi uničenega ugleda izgubila kariero, danes pa je njeno delo prepoznano kot eden ključnih feminističnih literarnih glasov 20. stoletja.

Potujoči kino gospoda Saita

Deklico Fabiolo njen oče po smrti mame okoli 1910 odloži na pragu samostana v Buenos Airesu. Ko deklica odraste, postane materi prednici jasno, da vihravo dekle ni zmožno zaobljube bogu, saj sanja le o čevljih in tangu. Z lastnico prodajalne luksuznih čevljev se dogovori, da tam postane vajenka. Kmalu pa zaradi znanja jezikov, ki ga je pridobila v samostanu postane najboljša prodajalka. Ko ne prodaja čevljev, pleše tango. Strastni ples jo nekega večera v času električnega mrka s plesalcem ponese v ekstazo in čez nekaj mesecev rodi hčer Carmelito. Po odhodu iz samostana, dobita zavetje na podstrešju prodajalne čevljev. A tudi od tam morata po političnih pretresih zbežati. Kot slepi potnici se 1937 vkrcata na tovorno ladjo, s katere zbežita na malem otočku Gornji mormon na severu Kanade. Tam spoznata nadvse srčne in zanimive ljudi, ki postanejo njuna družina za vedno. Eden najbolj zanimivih ljudi ki vsako leto s svojim potujočim kinom obišče otok Gornji mormon je gospod Saito, ki ima velik vpliv na Carmelito in njeno poklicno pot.

Morski volk

Jack London  je bil ameriški pisatelj, novinar in družbeni kritik. Rodil se je v San Franciscu v revni družini in je že zelo mlad okusil trdo življenje. Delal je kot tovarniški delavec, mornar, lovec, popotnik, prodajalec časopisov, nosač ledu, iskalec zlata na Aljaski in vojni dopisnik. Prav te izkušnje so močno zaznamovale njegovo pisanje. Bil je izjemno produktiven avtor, a je umrl zelo mlad, pri 40 letih.

Morski volk Jacka Londona je pustolovski in psihološki roman o trku dveh svetov.

Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje.  Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.

Humphrey je prisiljen zapustiti udobje civilizacije in se soočiti s surovo resničnostjo morja. Med fizičnimi napori in poniževanjem postopoma odkrije lastno notranjo moč ter začne dvomiti o svojih prejšnjih prepričanjih. Prihod Maud Brewster, izobražene in neodvisne ženske, prinese na ladjo toplino, sočutje in upanje ter poudari kontrast med brutalno močjo in človečnostjo.

Roman spremlja psihološki dvoboj med Humphreyjem in Wolfom ter postavlja vprašanja o morali, oblasti in pomenu sočutja.

Hecni fant

Roman Hecni fant (Funny Boy) šrilanškega pisatelja Shyama Selvaduraia ni zgolj pripoved o odraščanju, temveč tudi literarni prikaz dejanskega družbenega in političnega stanja v Šrilanki v 80. letih prejšnjega stoletja. Avtor skozi osebno zgodbo glavnega junaka razkriva globoke etnične, verske in razredne razkole, ki so zaznamovali državo in jo pozneje pripeljali v dolgotrajno državljansko vojno.

Zgodba je pripovedovana v prvi osebi, pripovedovalec pa je Arjie Chelvaratnam, fant, ki odrašča v premožni tamilski družini. Že v otroštvu občuti, da se razlikuje od drugih dečkov: privlačijo ga dekliške igre, vloge in svet domišljije, zaradi česar ga okolica zaznamuje kot »hecnega«. Ta oznaka razkriva ozko razumevanje spolnih vlog in zavračanje drugačnosti v tradicionalni družbi. Arjiejevo postopno spoznavanje lastne homoseksualne identitete poteka v okolju, ki zanj ni niti razumevajoče niti varno.

Pomembna posebnost romana je, da notranji razdor v državi ni prikazan zgolj skozi Arjiejevo osebno izkušnjo, temveč tudi skozi zgodbe njegovih sorodnikov in znancev. Tako se zasebne usode posameznikov prepletajo s širšimi družbenimi konflikti. Ena takšnih zgodb je zgodba tetke Radhe, ki se zaljubi v Singalca, a njuna ljubezen zaradi etničnih in verskih razlik ni sprejemljiva za družino. Podobno tragična je zgodba Arjiejeve matere, ki se po petnajstih letih znova sreča s svojim nekdanjim prijateljem Darylom, ki se vrne v Šrilanko kot novinar, da bi poročal o stanju v državi. Daryl pozneje v mestu Džafna nasilno umre, kar poudari neizprosnost političnega nasilja in njegovo uničujočo moč nad posamezniki. Pomemben lik je tudi Jegan, mladenič, ki ga Arjiejev oče zaposli v svojih hotelih. Jegan je Tamilec, domnevno istospolno usmerjen, hkrati pa je bil v preteklosti povezan s tamilskim uporniškim gibanjem Tamilskih tigrov. Kljub temu, da se trudi začeti novo življenje, mu preteklost in etnična pripadnost onemogočata popolno sprejetost.

Roman jasno orisuje zgodovinsko ozadje Šrilanke. Družba je bila razdeljena predvsem med hindujske Tamilce in budistične Singalce. Etnični in verski razdor so dodatno poglabljale politične odločitve, nacionalizem ter družbena neenakost. Poleg tega je v državi obstajal tudi izrazit razkorak med bogatimi in revnimi, kar je še povečalo napetosti in občutek krivice. Vrhunec romana predstavlja izbruh nasilja nad Tamilci, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in napoveduje začetek državljanske vojne. Arjiejeva družina je prisiljena zapustiti domovino, kar simbolizira dokončen razpad iluzije o mirnem sobivanju različnih skupnosti. Osebna izguba doma in otroštva se tako preplete z nacionalno tragedijo.

Hecni fant združuje intimno pripoved o spolni identiteti in odraščanju z realistično podobo družbe na robu razpada. Selvadurai bralcem pokaže, kako politični, etnični in verski konflikti posegajo v najbolj osebne plasti človekovega življenja. Roman bralca spodbuja k razmisleku o predsodkih, nestrpnosti in posledicah izključevanja ter ostaja aktualen tudi v sodobnem svetu.

Deveto življenje Louisa Draxa

Nisem tak kot večina otrok. Sem Louis Drax. Dogajajo se mi stvari, ki se ne bi smele zgoditi, na primer piknik, kjer se utopiš.”  

Tako se začne s črnim humorjem začinjen in edini v slovenščino prevedeni roman britanke Liz Jensen, ki ga je BBC leta 2004 uvrstil na seznam najbolj vročih književnih del tega leta.  

Iz treh različnih perspektiv sledimo zgodbi devetletnega Louisa Draxa, ki na družinskem pikniku pade čez skalni rob v globoko sotesko in konča v komi. To pa ni njegov prvi tragični pripetljaj, od nekdaj je namreč nagnjen k nesrečam, ki jih vselej čudežno preživi. Medtem ko njegov skrivnostni padec in nezavest raziskujejo zdravniki, policisti in detektivi, se med udeleženci začnejo plesti nepričakovane vezi.

Izredno tekoče in vznemirljivo branje, lahkotno in poglobljeno hkrati, saj v osebnih pripovedih protagonistov ni prostora za dolgočasne opise objektivne resničnosti. Neskaljen bralni užitek omogoča prav subjektivnost, zaradi katere se skrivnosti razrešujejo postopno in skoraj izzivalno počasi. Kljub temu je ritem romana bliskovit in ga lahko brez težav preberemo – kako se že reče? – v enem samem sedenju. 

 Po knjigi je bil leta 2016 posnet tudi film.  

Moje nagrade

Zbirka kratkih zgodb Moje nagrade je bila prvič objavljena šele leta 2009, ob 20-letnici Bernhardove smrti leta 1989. Zgodbe so avtobiografske in se nanašajo na literarne nagrade, ki jih je avtor dobil za svoje pisateljevanje. Čeprav je Bernhard prezirljivo gledal na državne in kulturne avtoritete in je naravnost sovražil vsakršno ceremonialnost, je nagrade zaradi denarne vrednosti vseeno sprejemal.  

Knjiga obsega devet živahnih, strnjenih pripovedi, ki se zgoščajo okoli humornih, nerodnih ali absurdnih pripetljajev. Kot vsa pisateljeva dela je tudi pričujoča zbirka slogovno brezhibna, obarvana s humorjem,  zajedljivostjo in cinizmom, s katerim avtor obračunava z avstrijskim kulturnim miljejem. 

Bernhard v svojih delih provokativno obravnava številne kontroverzne tematike (duševni propad in telesni razkroj, nizka raven splošna kulture, avstrijski antisemitizem) ter nastavlja kritično ogledalo avstrijski oblasti, družbi in kulturi. S svojimi dejanji je za časa življenja poskrbel za obilico škandalov, njegova splošna radikalnost pa se posledično zrcali tudi v literaturi, s katero je dosegel širok krog evropskih bralcev. In kot kaže, je pri slednjih možno samo dvoje: predano občudovanje ali pa neusmiljena kritika.  

Angel izginjanja

Ko prebiramo roman Angel izginjanja hrvaškega dramatika in pisatelje Slobodana Šnajderja, nam je lahko kaj hitro jasno, zakaj je bil avtor v Tuđmanovem režimu v svoji domovini persona non grata. Namreč sistem, ki temelji na obsedenosti, ne zmore samorefleksije in ne prenese (samo)kritike, pa četudi je ta nujno potrebna za kolikor toliko znosno bivanje državljanov neke države, in mlada hrvaška država se je pod Tuđmanovo oblastjo izkazala za zelo negostoljubno za nekatere hrvaške pesnike/ce, pisatelje/ice in intelektualce/ke, med katere sodita zagotovo Slavenka Drakulić in Dubrovka Ugrešić, pridružil pa se jima je tudi Slobodan Šnajder, ki je postal nezaželen zaradi svojega kritičnega razmišljanja in pisanja, ki se odraža tudi v romanu Angel izginjanja.
Šnajder v svojem zadnjem romanu obravnava ključna obdobja novejše hrvaške zgodovine, in se, kar je odlika velikih avtorjev, uspešno postavi nad vse politične sisteme in aparate, ki so upravljali s tem območjem (kakorkoli se je že v kašnem od teh zgodovinskih obdobij imenovalo) in njegovim prebivalstvom, ter jim brezkompromisno nastavi ogledalo, za kar uporabi precej inovativne pripovedne postopke in jih nadgradi z izjemno poetičnostjo jezika, ki ga v je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Angel izginjanja je torej na nek način zgodovinski roman, ki pa žanrsko označbo precej presega, četudi v njem nastopajo nekatere resnične zgodovinske osebnosti in se je marsikateri opisan dogodek tudi v resnici zgodil. Avtor se namreč zaveda, da se s koncem romana ni zaključilo in rešilo nič, da se bodo (podobni) dogodki in usode lahko kaj kmalu ponovile, da se podivjanih duhov in prikazni ne bo dalo ustaviti, ko bodo za to nastopile ugodne razmere in pravi čas, da se iz preteklih napak in napak naših prednikov v resnici nismo naučili ničesar.
Angel izginjanja je torej roman o Hrvaški, ki presega njene meje in njeno zgodovino in je tudi roman o mestu Zagreb ter njegovih prebivalcih, vsakdanjih ljudeh, ki jih zaznamujejo različna prepričanja in drugačne usode. Pravzaprav pa bi še najmanj zgrešil, če napišem, da je Angel izginjanja velik roman o majhnih ljudeh.
Zelo priporočam!

Polnočna pojedina

Dovolite, da Vas danes povabim na Polnočno pojedino. To pa nam je skuhala britanska pisateljica Lucy Foley. Ta avtorica nam je pred tem postregla že z naslednjimi kriminalnimi romani: Seznam gostov, Pariško stanovanje in Na lovu. Polnočna pojedina pa je napeta zgodba o maščevanju, skrivnostih in družbenih razlikah. Francesca je duša novega resorta, butičnega počitniškega parka sredi sicer neokrnjene narave, v bližini gozda in morja.  A zdi se, da domačini temu niso naklonjeni, bližnje počitniške nastanitve bodo propadle, narava sama bo utrpela precej škode. Francesca pa vse bolj žari, njene sanje se uresničujejo, vse mora biti naravnost popolno, a nekje v ozadju se vse bolj slišijo razburkani valovi preteklosti. Resort je tik pred velikim odprtjem. Solsticij, obredi v gozdu in pojavljajoči se ptiči dajejo dogajanju mistični prizvok. Orisi literarnih likov niso izraziti in bralca skozi namige puščajo v dvomih vse do konca. Preskoki v dogajalnem času, ki razkrivajo Francescino preteklost, pa krepijo napetost. Bo preteklost dohitela sedanjost in uničila praznovanje?