Priljubljeni norveški pisec kriminalk Jo Nesbo (1960), ki je bralcem najbolj poznano po seriji romanov o problematičnem policijskem inšpektorju Harryju Holu, se tokrat predstavlja s samostojnim delom Kraljestvo (2020), ki je bolj kot klasična kriminalka zasnovan kot napet psihološki triler s pridihom tipičnega skandinavskega noirja, postavljenega v odročno gorsko vasico Os.
Glavni junak romana je Roy, ljubitelj ptic in lastnik bencinske črpalke, ki živi na samotni kmetiji, katero je podedoval od svojih staršev, ki sta umrla v tragični avtomobilski nesreči. Po petnajstih letih življenja tujini se v vasici nenadoma pojavi njegov Royjev odtujeni mlajši brat Carl, ki se seboj pripelje še privlačno ženo, arhitektko, s katero načrtujeta izgradnjo luksuznega hotela, ki bi iz Osa ustvaril turistično atrakcijo. Roy in Carl se s skupnimi močmi lotita ambicioznega projekta, toda kmalu na plano izbruhnejo dolgo zamolčane družinske skrivnosti, kar sproži konflikte med bratoma, hkrati pa so ogroženi tudi mir v lokalni skupnosti in gradnja hotela…
Renato Bratkovič je poznan kot avtor kratkih zgodb, roman Plavalec pa je njegov prvenec. Bratkovič je pobudnik in organizator Mednarodnega krimi&noir književnega festivala Alibi. Svoje poznavanje dela v oglaševanju in marketingu je v romanu dobro izkoristil z vključitvijo likov, zaposlenih v oglaševalski agenciji.
Roman Plavalec je spisan kot triler, poln presenečenj in preobratov. Bralca drži v napetosti vse do zadnje strani, četudi se med branjem zaveda, da svet žal ne deluje tako črno – belo. Kljub temu roman zadosti zahtevam dobre knjige, saj bralec vmes zardeva, se zgraža, muza in žalosti.
Protagonistka romana je inšpektorica Luna, ki je paraplegičarka na invalidskem vozičku. Na prisilnem dopustovanju na slovenski obali med plavanjem naleti na moško truplo. Ker si želi popraviti nedavni fiasko, zaradi katerega je na dopustu, pa tudi iz radovednosti, se pridruži lokalnim kriminalistom pri reševanju primera.
Ramon Gomez de la Serna, španski pisatelj, novinar in intelektualec, je bil eden izmed najbolj izvirnih literarnih glasov 20. stoletja. Rojen je bil v Madridu leta 1888. Znan je bil po svoji inovativnosti v literarnem ustvarjanju. Njegovo pisanje je bilo velikokrat prepojeno z igrivostjo, absurdnostjo in eksperimentalnimi tehnikami, kar je moč opaziti v njegovi knjigi Greguerie.
Knjiga Greguerie je zbirka izvirnih, premišljenih in duhovitih enostavčnic, ki združujejo metaforo in humor. Avtor Ramon Gomez de la Serna je zapisal, da spominjajo na uganke, pa vendar niso podobne ničemur, kar je že bilo povedano. Greguerie se poigravajo s poetičnostjo vsakdanjosti in občasnim absurdnim tokom misli, ki se pojavi (velikokrat) ob neprimernih trenutkih.
Knjiga je vsekakor primerna za vse trenutke v dnevu in za vsakega bralca, ki potrebuje hitro razvedrilo ter rad raziskuje najrazličnejše literarne žanre.
»Kadar se znajdemo sami v muzejski dvorani, ne vemo več, ali smo platno, mumija ali človek.«
»Stara dlan se oprijemlje življenja kot ptičji krempelj veje.«
Zgodbo spremljamo skozi oči Celestine, glavne junakinje romana “Dnevnik sobarice” avtorja Mirbeaua Octave, ki je bil prvič objavljen leta 1900 in je hitro postal predmet kontroverz zaradi svoje odprte obravnave spolnosti, družbenih neenakosti in moralnih vprašanj.
Celestine, pogumna in dostojanstvena sobarica, prevzame službo v gospodinjstvu na francoskem podeželju. Skozi svoje zapise razkriva družinske skrivnosti, razredne razlike in moralno pokvarjenost okolice, v kateri živi. Kljub svoji podrejeni vlogi Celestine ostaja izostrena opazovalka sveta okrog sebe, pri tem pa ohranja svoje dostojanstvo.
Avtor nas spretno popelje v Celestinin svet s slikovitimi opisi, ki nam omogočajo, da doživimo njeno zgodbo. Mirbeau prikaže družbeno neenakost in kruto resničnost življenja delavk v tistem času. “Dnevnik sobarice” je intenzivna in provokativna literarna izkušnja, ki nas spodbuja k premisleku o družbenih normah, človeški naravi in ohranjanju lastne integritete v svetu, v katerem prevladujejo moralne dileme.
“Dnevnik sobarice” je knjiga, ki odpira oči in prinaša globok vpogled v trpljenje in upanje delavskega razreda v preteklih časih. Priporočam jo vsem bralcem, ki si želijo literarnega doživetja, ki bo poleg zabave prineslo tudi razmislek o pomembnih družbenih vprašanjih.
Franz Kafka (1883-1924) velja za enega najpomembnejših predstavnikov nemške književnosti 20. stoletja, ki se je v svojih delih pogosto loteval prikaza metaforičnega ali dobesednega nasilja nad posameznikom, ujetim v primež hladnega in neusmiljenega sistema, večkrat poimenovanega kot postava. V zbirki Splet norosti in bolečine so zbrane njegove najbolj znane kratke zgodbe in novele, ki ponudijo vpogled v kompleksno literarno ustvarjanje in zasebno življenje avtorja, razpetega med ujetostjo in doseganjem popolne osebne svobode. Kafka v zgodbah kot so Preobrazba, V kazenski koloniji in Pred vrati postave preroško napove stanje odtujenosti, osamljenosti in nerazumljenosti modernega človeka, ki v boju s postavo skoraj vedno izgubi ali pa je obsojen na večno ponavljanje procesov, pri katerih se je prisiljen soočiti s svojimi grehi in nepomembnostjo.
V romanu Stari koledar njune ljubezni Andreï Makine vztraja pri svojem značilnem pripovednem slogu in vsebini; glavni lik Vargas, sin premožnega ruskega odvetnika, je pahnjen v tragično usodo, zaznamovano najprej z rusko revolucijo, potem prvo in drugo svetovno vojno, nazadnje pa še z življenjem izseljenca v Franciji. Protagonista oblikuje več naključnih srečanj z liki, ki vplivajo na njegovo življenje, mestoma mu življenje celo rešijo, vse skupaj pa jih nosi nestanovitna politična plima prve polovice 20. stoletja. Vargas mora bežati, se bojevati, skrivati, preživeti. Vseskozi pa si želi, da bi ga kdo pogrešal in pričakoval njegovo vrnitev. Kot mlad vojak se znajde na Krimu v času, ko so revolucionarji v Rusiji menjali stari julijanski koledar za gregorijanskega, v objemu stare ljubezni Taje. In ko se že zdi, da se bo svet umiril in Vargasovo življenje z njim, je pahnjen v neizprosen vrtinec zgodovine – znova mora iti skozi vse bridkosti.
Neomajna volja po preživetju in svobodi označuje tudi ta Makinov roman. Kljub vsem težavam si protagonist želi živeti, ljubiti in biti ljubljen. Makine nas sprehodi skozi zgodovinske okoliščine in usodo »malega« človeka, ki družbenokritično spremlja dogodke okrog sebe. Opozarja na absurdnosti totalitarizma in nasilja nad nedolžnimi v imenu ideologij, ki kmalu postanejo sovražne. Liki so ujeti, njihova življenja niso njihova – odvisni so od političnih tokov, ki se skoraj muhasto spreminjajo in pri tem ljudi premetavajo z enega brega na drugi. A Makinov protagonist kljub vsemu vztraja, njegova moč pa dviguje tudi bralca in ga polni z upanjem.
Francoski pisatelj ruskega rodu, Andreï Makine, je avtor dvanajstih romanov, številnih esejev in enega dramskega besedila. Njegova dela so mednarodno zelo dobro sprejeta in prevajana. Piše tudi pod psevdonimom Gabriel Osmond.
Pustolovski roman Dno slovenskega avtorja Aljoše Hancmana se dogaja v naši bližini, na otoku Hvar. Protagonist romana se začne spominjati dogodka izpred 17 let. Dogodke tistega usodnega dne želi razložiti svoji soprogi in potegniti vzporednice z dogodki, ki so se zgodili nedavno tega v njegovem življenju.
Sprašuje se, ali je spominom sploh mogoče zaupati? Ali so njegovi spomini dejansko resnica?
Avtor nas popelje na otok Hvar, kjer se skupaj s prijateljem, skoraj bratom, Franjem udeležita tečaja podvodnega ribolova. Stvari začnejo postajati vse bolj čudne in vse težje je najti ločnico med resničnim in fantazijskim svetom. Ob iskanju orjaških orad ribolovci naletijo na skrivnosten otok in še bolj skrivnostne prebivalce otoka.
Kaj se skriva v globinah morja pri otoku, ki ga ni moč najti na zemljevidu? Kakšno vlogo imajo pri vsem tem prebivalci otoka in kaj se na otoku dogaja? Je bilo vse skupaj sploh resnično in kako so ti dogodki vplivali na protagonistovo življenje?
Odgovorne najdete, ali pač ne, na dnu. Ali je to na dnu morja ali na dnu duše, pa odkrijte sami …
Aljoša Hancman, po izobrazbi programer, se je preizkušal v različnih pisanjih, bil je urednik revije PC Format, piše razne članke in kolumne. Leta 2015 je izšel njegov prvenec, knjiga za otroke z naslovom “Zaklad pod Hribom”.
Mladinska pisateljica Nina Mav Hrovat tokrat postreže z medgeneracijskim romanom o Ani, katere življenje izkušnja na otroški onkologiji ni definirala – to poglavje je za njo in vsa nadaljnja so karseda običajna; postala je socialna delavka, ima moža in dva otroka. Zaradi ponavljajočih se zdravstvenih težav se njeni obiski zdravnika zopet povečajo in ji obudijo spomine na dneve, preživete v bolnišnici – na preiskave, bolnišnično šolo, na dneve, ko ji ni bilo treba početi popolnoma nič, saj jo je bolnišnično osebje streglo z vseh strani, in predvsem na ljudi, ki jih je tam srečala ter si vsaj za hip delila z njimi isto usodo. Četudi je imela razmeroma dobro izkušnjo z bolnišnico, pa je ta vseeno vodila v nekaj izgub in z njimi povezano krivdo – poti se razidejo in nekatere ne vodijo na lepše, temveč tudi v svet odvisnosti; tudi Anina družina pa morda ni tako “običajna”, kot se sprva zdi.
Kot ostale knjige zbirke Srebrne niti tudi to delo generacije povezuje tako vsebinsko, saj sledimo tokovoma deklice Ane in ženske Ane, kot tudi tehnično z večjimi črkami za lažje branje.
Za ljubitelje pustolovskih romanov je to delo kot naročeno. Spregovori o uglajenem in natančnemu gospodu Phileasu Foggu, ki ni zadovoljen s svojim služabnikom. Nadomesti ga Passepartout, ki si želi ravno takega predvidljivega gospodarja, a ne gre ravno po njegovih načrtih. Gospod Fogg namreč v svojem klubu stavi, da bo prišel okoli sveta v 80 dneh, svojega novega služabnika pa seveda vzame s seboj na razburljivo pot. V času njunega odhoda pa se zgodi rop v banki in sum pade na našega pustolovca, kar zelo popestri dirko s časom …
Gre za napeto in neodložljivo branje, prežeto z dobro odmerjenim humorjem in ironijo, delo, po katerem bi se lahko zgledovali tudi sodobni avtorji te zvrsti.
Jules Verne sicer velja za pionirja znanstvene fantastike, ki ga mlajši bralci večinoma ne poznajo, si pa zasluži, da ga spet obudimo k branju.
Čeprav vsebina Slepe luči ni v celoti resnična, tvorijo njeno osrčje zgodovinska dejstva. Osrednjo vlogo namreč igrajo resnične zgodovinske osebnosti. Zlasti znanstveniki, katerih genialnost se velikokrat spogleduje z blaznostjo in so s svojimi odkritji spremenili svet. Človeštvu so po eni strani omogočili razvoj in po drugi pogubo.
Uvodno besedilo bralca odpelje na nürnberške procese, na sojenje nacističnemu veljaku Hermannu Göringu. Ta se je, ko je izvedel, da sodišče ni ugodilo njegovi želji po usmrtitvi z ustrelitvijo, odločil, da bo svoje življenje končal sam. To je storil tako, da je pregriznil kapsulo cianida, ki jo je skupaj z ostalo elito Nacionalsocialistične stranke prejel tik pred padcem Berlina.
Kako se je pravzaprav “drobcena molekula ciankalija” zaradi katere je na zidovih taborišča v Auschwitzu še danes mogoče opaziti modrikaste odtenke, iz nenevarnega odkritja, ki je navduševalo ljubitelje slikarskih umetnin, razvila v enega najbolj zloglasnih strupov? S tem vprašanjem nas Benjamín Labatut pospremi na osupljivo raziskovanje nekaterih največjih znanstvenih dognanj in njihovega vpliva na našo civilizacijo.
S Slepo lučjo se je čilenski avtor uvrstil v ožji izbor nominirancev za Bookerjevo nagrado leta 2021.
in nato