skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Med jatami senc

Pisateljica Ivana Vatovec je v romanu Med jatami senc opisala resnično življenjsko zgodbo preproste ženske na belokranjskem podeželju, o kateri ji je pripovedoval njen sin. Ańka se je rodila kot nezakonski otrok Ane Stargove, ki pa je pri porodu umrla. Tako dete preživlja otroštvo s staro materjo in sorojenci svoje matere na kmetiji v Butoraju, kjer se že od malega privaja vsem hišnim in kmečkim opravilom, najraje od vseh pa jo ima ujec Janez, ki se vedno postavi za siroto. Ko odraste, se na pobudo ujca poroči z vdovcem s petimi otroki ter rodi tudi svoje. Sama sirota brez matere skrbi zanje in jih vzgaja z ljubeznijo. Bolj ko ne sama se vsak dan znova bori, da z delom na ljubljeni belokranjski zemlji, ki tako zelo lepo diši, preskrbi številčno družino. Sčasoma ji nekoliko pomagajo odraščajoči otroci, ki drug za drugim odhajajo od doma, si kasneje ustvarijo svoje življenje, a se radi vračajo na obisk. Deležna številnih udarcev in krutih izgub, vendar vajena trdega dela, Ańka vedno poskrbi za druge, sama pa potrpežljivo sprejema vse, kar ji življenje prinaša na pot. Kljub vsemu trpljenju, ki ga je res obilo, nikoli ne obupa, ampak zaupa v Božjo voljo.

Ivana Vatovec verjame, da »kar je napisano, ostane«, zato piše o težkih življenjskih preizkušnjah preprostih ljudi, saj je vsako življenje edinstveno, marsikatera zgodba pa izstopa iz povprečja in vsak tak človek si zasluži, da ga tudi z zapisano besedo dvignemo iz skorajšnje pozabe.

Moja mama se smeje

Preprosti stavki, kratki dialogi in izseki prizorov iz vsakdanjega življenja – s temi orodji avtorica uspe bralcu približati doživljanje bolečega obdobja ob umiranju njene mame. Nekoč lepa in aktivna ženska več ne zmore skrbeti zase brez pomoči drugih, na pomoč pa ji priskočita obe hčeri. Chantal, vedno drugačna – netradicionalna, umetniška, istospolno usmerjena – ob mami doživlja širok spekter odzivov. Stik z boleznijo in smrtjo mamo hkrati omehča, zabriše njene nekoč ostre linije, hkrati pa izostri občutke njene jeze, gnusa in nezadovoljstva. Sočasno z družinsko tragedijo avtorico utesnjuje ljubosumna partnerka, ki se postopoma levi iz jezne v agresivno.

Ljubezen med družinskimi člani je v knjigi prikazana kot vir skrbi, pomoči in upanja, hkrati pa tudi kot izvor tesnobe, krivde in sramu.

Zapisi so opremljeni s fotografskimi vložki iz avtoričinih filmov, kar bralcu še dodatno približa atmosfero, v kateri se dogaja zgodba oziroma življenje.

Chantal Akerman je belgijska filmska ustvarjalka, pisateljica in raziskovalka. V svojih delih se ukvarja z vprašanjem položaja žensk, medosebnimi odnosi, odnosi med materami in hčerami ter žensko spolnostjo. Svetovno je najbolj poznana po filmu Jeanne Dielman, 23 quai du Commerce, 1080 Bruxelles, s katerim je na mednarodnem festivalu v Cannesu požela velik uspeh. Skozi svoje življenje se je soočala z izzivi depresije in bipolarne motnje, leta 2015 pa si je, leto in pol po mamini smrti, odločila vzeti življenje.

V orbiti

Več kot osem milijard ljudi si deli en planet, Zemljo. Koliko ljudi pa si deli vesolje? V romanu britanske pisateljice Samanthe Harvey V orbiti se zgodba osredotoči na šest astronavtov iz petih različnih držav (Anglije, ZDA, Rusije, Italije in Japonske), ki so skupaj na misiji na Mednarodni vesoljski postaji. Spremljamo, kako poteka en dan njihovega življenja, ob nenehnem kroženju okrog Zemlje, ko opazujejo vse njene kontinente ter so zgolj v 24 urah priča šestnajstim sončnim vzhodom in zahodom. Astronavti ob svojih dnevnih zadolžitvah raziskovalne narave spremljajo odpravo misije na Luno in vremensko dogajanje na Zemlji iz svoje perspektive: nemočni le opazujejo tajfun, ki se krepi nad oceanom, kako ogroža otoke in življenja tisočih ljudi, celo nekaj njihovih znancev. Ob vseh osebnih stiskah, ki se astronavtom porajajo, družbenih in kulturnih raznolikostih, so edina šesterica, ki domuje v vesolju, v svetu brez gravitacije. Že sama narava njihovega bivanje in rutina vsakdana stke razmerja, ki so bolj resnična od česarkoli, kar jih čaka na Zemlji, obenem pa je z vidika okolja, ki je popolnoma nečloveško, njihovo večmesečno bivanje v vesolju ogromen izziv. Zemlja, dom, kjer so odraščali, se jim zdi ranljiv, nedostopen, pisana obla spominov nekega drugega življenja. Toda ta šesterica je še vedno plod svojega planeta – šest koščkov narave, vrženih v težke pogoje obstoja.

Roman je prežet z eksistencialnimi vprašanji o krhkosti obstoja človeka, narave in o usodah ter, seveda, o vesolju, brez katerega premišljevanje o lastni eksistenci ne bi bilo možno. Nosi tudi sporočilnost o podobnostih med kulturami in nesmiselnem boju za teritorij in meje, vsaj iz vidika šestih ljudi, ki v enem dnevu preletijo vse Zemljine letne čase, njene dneve in noči, njena mesta, reke, gozdove, gorovja, puščave in morja.

Samantha Harvey je po izobrazbi filozofinja. Doktorirala je iz kreativnega pisanja, ki ga trenutno tudi poučuje na Univerzi Bath Spa. Njeni romani so bili večkrat na seznamu številnih prestižnih nagrad, objavlja pa tudi v odmevnih literarnih revijah (Granta Magazine, The Guardian, The New York Times, The New Yorker, The Telegraph in TIME Magazine). Za roman V orbiti (Orbital) je leta 2024 prejela Bookerjevo nagrado za najboljši roman leta, napisan v angleščini.

Za tekočim trakom

Knjiga Za tekočim trakom (À la ligne) avtorja Josepha Ponthusa je poetičen in avtobiografski roman, ki temelji na avtorjevih lastnih izkušnjah s prekarnim delom v industrijskih tovarnah za predelavo hrane v Bretanji, zlasti v ribjih predelovalnicah in klavnicah, potem ko mu ni uspelo najti dela v svojem poklicu.

Posebnost romana je, da je napisan skoraj brez ločil. Avtor se večinoma izogiba vejicam, pikam, odstavkom in narekovajem. Uporablja jih le takrat, ko citira dela drugih avtorjev. Namesto klasične prozne oblike piše v kratkih, ritmičnih vrsticah.

Skozi roman nam avtor predstavi svoje življenje od pričetka z delom v tovarni, kako se zanj delo ne preneha, ko zapusti delovno mesto. Tudi doma mu misli še vedno uhajajo k službi. Pestijo ga nenehne bolečine v mišicah zaradi ponavljajočih gibov, ter nenehno premišljuje o delu, ukazih nadrejenih tudi kadar je doma. Meja med delom in prostim časom se zabriše, dom mu ne predstavlja več prostor oddiha in počitka, ampak je priprava na nov delovni dan. Razmišlja, kdaj si mora nastaviti budilko in kje bo našel prevoz do službe, da je ne izgubi.

Roman presega osebno izkušnjo in postane univerzalna zgodba o dostojanstvu in položaju delavca v sodobni družbi.

Pogovori z Bogom

Pisanje Eve Mahkovic je vedno znova težko žanrsko umestljivo, če to sploh je. Bralci, ki smo z literarnim likom Eve Mahkovic že seznanjeni iz njenih prejšnih uspešnic Na tak dan najbolj trpi Mastercard in Toxic, smo imeli v Pogovorih priložnost prebrati najbolj avtobiografski zapis do sedaj.

Osrednja pripoved knjige je spomin na požar, ki je za božič prizadel družino in resno življenjsko ogrožil družinskega člana. Pripoved o svojcih, ki nevzdržen položaj spremljajo utrujeni, obupani, cinični, veseli, polni upanja,.. je hkrati pripoved o človeškem stanju in o tem, da je nenormalen odziv na nenormalno situacijo pravzaprav normalna reakcija (Frankl).

Spomini so opremljeni z doživljanjem uničenega planeta v vsej njegovi neznosni poletni vročini in posledicah, ki jih le ta pušča za sabo – požgana trava in živalska trupla. Stanje splošne vročine, sopare in sočasne bivanjske izpraznjenosti ter prenasičenosti kar kliče k vrhuncu, k eksploziji, ki se v življenju pisateljice materializira v obliki fizičnih plamenov.

Pogovori z Bogom so hkrati pripoved o liku, pisateljici in bralcu in kot taki uspešno postavljajo vprašanja o zakonitostih avtofikcije.

Pesem ledu in ognja. Knj. 1, Igra prestolov

Dogajanje je postavljeno v svet Zahodnjega, kjer sedmim kraljestvom vlada en kralj na železnem prestolu. Ko kralj Robert k sebi pokliče starega prijatelja Eddarda, se usodi rodbin Lannister in Stark za vedno prepleteta.

Na drugi strani morja pa spremljamo usodo mlade Daenerys Targaryen, zadnje preživele ženske iz zmajevske rodbine. Ko jo za ženo prodajo surovemu Khalu Drogu, se njena usoda zdi zapečatena, a mlada kraljica v sebi kmalu najde moč, ki presega njene predstave.

Spletke, skrivnosti, zarote, kruti umori – avtor nam postreže z bogatim spektrom dogajanja, katerega tok vede ali nevede usmerjajo dodelani in fascinantni liki, ki jih obožujejo bralci po celem svetu.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Prebujenje

Roman spremlja Edno Pontellier, ženo poslovneža in mamo dveh otrok, ki se zaplete v poletno romanco z Robertom Lebrunom, ta pa se ob koncu poletja preseli v Mehiko. Edna zapade nazaj v svoje zakonske in materinske dolžnosti, v svoji notranjosti pa se bori s hrepenenjem po svobodi in drugačnem, od družbenih konvencij neobremenjenem življenju. Ker Edna začne popuščati pri nalogah materinstva, se njen mož ustraši za njeno duševno blagostanje in jo razglasi za obolelo.

Ko Edna ostane sama doma, začuti svobodo, ki ji je bila doslej v življenju nepoznana. V aferi z mlajšim snubcem začne prebujati lastno spolno naravo in odkrivati nove razsežnosti svoje biti.

Napetost med zahtevami družbenih konvencij in željami srca v Edni sproži čustveni vihar, ki se, kot je za žensko pogosto, konča tragično.

Ko je roman Prebujenje avtorice Kate Chopin izšel leta 1899, je v družbi sprožil splošno ogorčenje in moraliziranje. Avtorica je zaradi uničenega ugleda izgubila kariero, danes pa je njeno delo prepoznano kot eden ključnih feminističnih literarnih glasov 20. stoletja.

Potujoči kino gospoda Saita

Deklico Fabiolo njen oče po smrti mame okoli 1910 odloži na pragu samostana v Buenos Airesu. Ko deklica odraste, postane materi prednici jasno, da vihravo dekle ni zmožno zaobljube bogu, saj sanja le o čevljih in tangu. Z lastnico prodajalne luksuznih čevljev se dogovori, da tam postane vajenka. Kmalu pa zaradi znanja jezikov, ki ga je pridobila v samostanu postane najboljša prodajalka. Ko ne prodaja čevljev, pleše tango. Strastni ples jo nekega večera v času električnega mrka s plesalcem ponese v ekstazo in čez nekaj mesecev rodi hčer Carmelito. Po odhodu iz samostana, dobita zavetje na podstrešju prodajalne čevljev. A tudi od tam morata po političnih pretresih zbežati. Kot slepi potnici se 1937 vkrcata na tovorno ladjo, s katere zbežita na malem otočku Gornji mormon na severu Kanade. Tam spoznata nadvse srčne in zanimive ljudi, ki postanejo njuna družina za vedno. Eden najbolj zanimivih ljudi ki vsako leto s svojim potujočim kinom obišče otok Gornji mormon je gospod Saito, ki ima velik vpliv na Carmelito in njeno poklicno pot.

Morski volk

Jack London  je bil ameriški pisatelj, novinar in družbeni kritik. Rodil se je v San Franciscu v revni družini in je že zelo mlad okusil trdo življenje. Delal je kot tovarniški delavec, mornar, lovec, popotnik, prodajalec časopisov, nosač ledu, iskalec zlata na Aljaski in vojni dopisnik. Prav te izkušnje so močno zaznamovale njegovo pisanje. Bil je izjemno produktiven avtor, a je umrl zelo mlad, pri 40 letih.

Morski volk Jacka Londona je pustolovski in psihološki roman o trku dveh svetov.

Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje.  Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.

Humphrey je prisiljen zapustiti udobje civilizacije in se soočiti s surovo resničnostjo morja. Med fizičnimi napori in poniževanjem postopoma odkrije lastno notranjo moč ter začne dvomiti o svojih prejšnjih prepričanjih. Prihod Maud Brewster, izobražene in neodvisne ženske, prinese na ladjo toplino, sočutje in upanje ter poudari kontrast med brutalno močjo in človečnostjo.

Roman spremlja psihološki dvoboj med Humphreyjem in Wolfom ter postavlja vprašanja o morali, oblasti in pomenu sočutja.

Hecni fant

Roman Hecni fant (Funny Boy) šrilanškega pisatelja Shyama Selvaduraia ni zgolj pripoved o odraščanju, temveč tudi literarni prikaz dejanskega družbenega in političnega stanja v Šrilanki v 80. letih prejšnjega stoletja. Avtor skozi osebno zgodbo glavnega junaka razkriva globoke etnične, verske in razredne razkole, ki so zaznamovali državo in jo pozneje pripeljali v dolgotrajno državljansko vojno.

Zgodba je pripovedovana v prvi osebi, pripovedovalec pa je Arjie Chelvaratnam, fant, ki odrašča v premožni tamilski družini. Že v otroštvu občuti, da se razlikuje od drugih dečkov: privlačijo ga dekliške igre, vloge in svet domišljije, zaradi česar ga okolica zaznamuje kot »hecnega«. Ta oznaka razkriva ozko razumevanje spolnih vlog in zavračanje drugačnosti v tradicionalni družbi. Arjiejevo postopno spoznavanje lastne homoseksualne identitete poteka v okolju, ki zanj ni niti razumevajoče niti varno.

Pomembna posebnost romana je, da notranji razdor v državi ni prikazan zgolj skozi Arjiejevo osebno izkušnjo, temveč tudi skozi zgodbe njegovih sorodnikov in znancev. Tako se zasebne usode posameznikov prepletajo s širšimi družbenimi konflikti. Ena takšnih zgodb je zgodba tetke Radhe, ki se zaljubi v Singalca, a njuna ljubezen zaradi etničnih in verskih razlik ni sprejemljiva za družino. Podobno tragična je zgodba Arjiejeve matere, ki se po petnajstih letih znova sreča s svojim nekdanjim prijateljem Darylom, ki se vrne v Šrilanko kot novinar, da bi poročal o stanju v državi. Daryl pozneje v mestu Džafna nasilno umre, kar poudari neizprosnost političnega nasilja in njegovo uničujočo moč nad posamezniki. Pomemben lik je tudi Jegan, mladenič, ki ga Arjiejev oče zaposli v svojih hotelih. Jegan je Tamilec, domnevno istospolno usmerjen, hkrati pa je bil v preteklosti povezan s tamilskim uporniškim gibanjem Tamilskih tigrov. Kljub temu, da se trudi začeti novo življenje, mu preteklost in etnična pripadnost onemogočata popolno sprejetost.

Roman jasno orisuje zgodovinsko ozadje Šrilanke. Družba je bila razdeljena predvsem med hindujske Tamilce in budistične Singalce. Etnični in verski razdor so dodatno poglabljale politične odločitve, nacionalizem ter družbena neenakost. Poleg tega je v državi obstajal tudi izrazit razkorak med bogatimi in revnimi, kar je še povečalo napetosti in občutek krivice. Vrhunec romana predstavlja izbruh nasilja nad Tamilci, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in napoveduje začetek državljanske vojne. Arjiejeva družina je prisiljena zapustiti domovino, kar simbolizira dokončen razpad iluzije o mirnem sobivanju različnih skupnosti. Osebna izguba doma in otroštva se tako preplete z nacionalno tragedijo.

Hecni fant združuje intimno pripoved o spolni identiteti in odraščanju z realistično podobo družbe na robu razpada. Selvadurai bralcem pokaže, kako politični, etnični in verski konflikti posegajo v najbolj osebne plasti človekovega življenja. Roman bralca spodbuja k razmisleku o predsodkih, nestrpnosti in posledicah izključevanja ter ostaja aktualen tudi v sodobnem svetu.