skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Sedem mostov : primer višjega inšpektorja Ryana

Višji inšpektor Ryan se po dogodkih iz prejšnjega primera pripravlja na lov za morilcem, ki mu je nekoč ušel, vendar njegove načrte prekine nova grožnja. Ko eksplozija na znamenitem mostu Tyne pretrese Newcastle, postane jasno, da je na delu izjemno preračunljiv storilec, ki želi za seboj pustiti uničenje in strah. Ryan in njegova ekipa se podajo v napeto tekmo s časom, saj vsak nov napad razkriva del smrtonosnega načrta, v katerem so mostovi več kot le prometne povezave – postanejo simboli maščevanja in uničenja.

Sedem mostov je osmi roman v priljubljeni seriji o višjem inšpektorju Ryanu. L. J. Ross tudi tokrat spretno preplete kriminalno uganko, napeto policijsko preiskavo in osebne zgodbe osrednjih likov. Dogajanje, umeščeno v slikovito Northumbrijo, ves čas ohranja visok tempo, medtem ko avtorica z nepričakovanimi obrati in prepričljivo atmosfero bralca vodi do razpleta, v katerem ni prostora za napačne korake. Roman bo navdušil ljubitelje sodobnih britanskih kriminalk, ki poleg napetosti cenijo tudi dobro razvite like in občutek za kraj dogajanja.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbrii, Sveti otok pa na še posebej slikovitem in mističnem otoku Lindisfarne. V zbirki je izšlo že 22 knjig, osem je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo in Sedem mostov). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Knjižnica novih začetkov

Kaj, če bi obisk knjižnice spremenil tok vašega življenja? V romanu Knjižnica novih začetkov japonska pisateljica Michiko Aoyama preplete pet zgodb ljudi, ki so se znašli na življenjskem razpotju. Nezadovoljna prodajalka, podjetnik brez poguma, mlada mama, iskalec zaposlitve in upokojenec imajo na prvi pogled malo skupnega – dokler jih pot ne pripelje do skrivnostne knjižničarke Sajuri Komači.

Njena priporočila nikoli niso naključna. Poleg knjige, ki jo obiskovalci iščejo, vsak prejme še eno, na videz nepovezano delo, ter drobno figurico iz filca. Prav nepričakovano branje postopoma odpre nova vprašanja, prebudi pozabljene želje in pokaže smer, ki je prej niso videli.

Aoyama z nežnim, umirjenim pripovednim glasom ustvari toplo zgodbo o moči knjig, naključnih srečanj in pogumu za spremembe. Roman ni le poklon knjižnicam in knjižničarjem, temveč tudi opomnik, da se novi začetki pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – med knjižnimi policami. Bralce bo nagovoril s toplino, optimizmom in vero, da lahko ena prava knjiga ob pravem času spremeni pogled na življenje.

Kot nekoč

Caro Claire Burke je ameriška pisateljica. Roman Kot nekoč je njen knjižni prvenec, v katerem skozi izvirno zgodbo satirično obravnava sodobne ideale popolnega družinskega življenja, vpliv družbenih omrežij ter človekovo potrebo po odobravanju okolice. Ob tem odpira vprašanja o identiteti, iskrenosti in resničnih življenjskih vrednotah.

Glavna junakinja romana je Natalie Heller Mills, ki z možem in šestimi otroki živi na kmetiji. Navzven vodi tradicionalen način življenja, po katerem je znana tudi na družbenih omrežjih kot uspešna vplivnica. Njena vsakdanja podoba ustvarja vtis preprostega življenja, v resnici pa za kamero uporablja sodobno tehnologijo, družina se spopada z neredom, med njo in možem pa vlada vse večje nerazumevanje. Njen mož je tudi sin znanega politika, zato je njuno življenje še bolj pod drobnogledom javnosti.

Po nenavadnem dogodku se Natalie znajde v svetu, ki spominja na življenje v 19. stoletju. Prebudi se v hiši, podobni svojemu domu, vendar je vse okoli nje drugačno. Brez sodobnih pripomočkov se mora prilagoditi vsakodnevnim opravilom, drugačnemu načinu življenja in odnosom med ljudmi. Medtem se sooča z lastnimi dvomi, strahovi in vprašanji o tem, ali je potovala v času in kako naj se reši iz te zanke.

Pripoved je zasnovana na dveh časovnih ravneh. Ena spremlja Nataliejino doživljanje sveta, v katerem se nenadoma znajde, druga pa skozi njene spomine razkriva dogodke iz otroštva, mladosti in odraslega življenja, ki so jo oblikovali ter jo pripeljali do trenutka, ko se njeno življenje popolnoma spremeni. Takšna zgradba bralca postopoma vodi do razumevanja glavne junakinje, hkrati pa vse do konca ohranja napetost in skrivnostnost.

Osrednji lik Natalie ni tipična junakinja, s katero bi se bralec zlahka poistovetil. Navzven želi delovati kot zgledna žena, mati in kristjanka – prijazna, moralna in vedno pripravljena ustreči drugim. Vendar se pod to podobo skrivajo potlačena jeza, zamere in notranje nezadovoljstvo, zato je njen značaj večplasten in prepričljiv, čeprav ni vedno všečen.

Roman izstopa predvsem zaradi izvirne zgodbene zasnove, saj uspešno poveže sodobni svet družbenih omrežij z življenjem v preteklosti. Ob tem odpira številna vprašanja o iskrenosti, identiteti in vplivu javnega mnenja na posameznika. Pokaže, kako lahko želja po odobravanju drugih in ustvarjanju popolne podobe postopoma zasenči pristne odnose ter človeka oddalji od samega sebe. Sporočilo romana je zelo aktualno, saj spodbuja razmislek o vrednotah, družinskih odnosih in tem, koliko pomena namenjamo mnenju okolice.

Zdravilo za čas : zbrane pesmi za odrasle

Zdravilo za čas: Zbrane pesmi za odrasle (1982–2025) je reprezentativen izbor poezije več kot štirih desetletij pesniškega ustvarjanja Andreja Rozmana Roze, enega najizvirnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Knjiga združuje pesmi, ki so nastajale med letoma 1982 in 2025, ter ponuja celovit vpogled v razvoj njegove poetike – od zgodnjih besedil do najnovejših odzivov na družbene, kulturne in osebne teme.

Njegova poezija je prepoznavna po duhovitosti, satiri, jezikovni igrivosti in občutljivem posluhu za govorjeni jezik. S humorjem, ironijo in parodijo razkriva družbene nesmisle, hkrati pa zna biti presenetljivo liričen, intimen in ganljiv. Njegove pesmi nagovarjajo bralca k razmisleku o svobodi, odgovornosti, identiteti, ljubezni, jeziku in času, pri čemer nikoli ne izgubijo stika z vsakdanjim življenjem.

Zbirka ni zanimiva le kot pregled ustvarjalne poti enega najpomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov, temveč tudi kot dokument časa. Skozi pesniški pogled spremljamo spreminjanje družbe, jezika in človeka v zadnjih desetletjih. Prav zato knjiga deluje kot svojevrstna kronika sodobne Slovenije, zapisana z duhovitostjo, kritično ostrino in izjemnim občutkom za ritem besede.

Zdravilo za čas bo posebej pritegnilo bralce, ki cenijo sodobno slovensko poezijo, jezikovno ustvarjalnost ter literaturo, ki zna hkrati zabavati, izzivati in odpirati prostor za razmislek. Gre za zbirko, h kateri se je mogoče vedno znova vračati – enkrat zaradi smeha, drugič zaradi prepoznanega življenjskega uvida ali užitka v mojstrsko oblikovani pesniški govorici.

Andrej Rozman Roza (1955) je pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa, igra in ima svoje gledališče Rozinteater. Ustvarja predstave za otroke, piše poezijo in kratko prozo, besedila za gledališke predstave ter velikokrat prireja besedila klasičnih avtorjev.

 

Zrcalka. Knj. 4, Vihar odmevov

Vihar odmevov je sklepni roman tetralogije Zrcalka, v katerem francoska pisateljica Christelle Dabos poveže številne pripovedne niti iz prejšnjih treh delov. Svet obokov je na robu propada, skrivnostni odmevi pa vse bolj razkrivajo resnico o njegovem nastanku in razkroju. Ofelija in Thorn se vsak po svoji poti približujeta odgovorom na vprašanja, ki so ostajala odprta vse od začetka serije. Razkritja segajo daleč onkraj njune osebne zgodbe in odločilno vplivajo na usodo celotnega sveta.

Avtorica tudi v zaključku ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu. Svet gradi postopno in premišljeno, pripoved pa bogati s simboliko, filozofskimi vprašanji ter razmislekom o identiteti, spominu, odgovornosti in moči. Fantastični elementi niso sami sebi namen, temveč služijo raziskovanju človeških odnosov in družbenih mehanizmov. Ofelija ostaja nenavadna, inteligentna in nevsiljivo pogumna junakinja, ki težave rešuje predvsem z opazovanjem, razumevanjem in vztrajnostjo, ne z nasiljem.

Zaključek tetralogije od bralca zahteva pozornost in dobro poznavanje prejšnjih delov, saj številni dogodki in razkritja dobijo pravi pomen šele v širšem kontekstu celotne zgodbe. Čeprav vsi odgovori niso podani enoznačno, roman ponudi vsebinsko zaokrožen in čustveno prepričljiv zaključek ene izvirnejših fantazijskih serij zadnjih let.

Branje za starejše mladostnike (15+) in odrasle bralce kakovostne fantastične literature s kompleksno grajenimi domišljijskimi svetovi, večplastnimi liki in počasneje razvijajočo se pripovedjo. Roman je primeren predvsem za bralce, ki so prebrali prve tri dele tetralogije, saj samostojno ne deluje.

Srce na dlani

Po uspešnem romanu Najboljše šele pride Petra Julia Ujawe nadaljuje zgodbo sester Zupančič, tokrat skozi oči Dore, drugorojene sestre, ki jo okolica dojema kot odločno, samozavestno in neomajno žensko. Pod trdno zunanjostjo pa se skriva oseba z zelo jasnimi življenjskimi željami – želi si ljubečega partnerstva, družine in otrok. Njene predstave o prihodnosti se začnejo rušiti, ko ugotovi, da dolgoletni partner Jaka ne deli njenih ciljev. Po bolečem razhodu se znajde na prelomnici, kjer mora na novo premisliti svoje vrednote, pričakovanja in predstavo o sreči. V njeno življenje nato vstopi skrivnostni poslovnež Oliver, ki sproži niz dogodkov, zaradi katerih se Dora sooči z vprašanjem, koliko je pripravljena tvegati za ljubezen in koliko ostati zvesta sama sebi.

Roman odpira aktualne teme sodobnih partnerskih odnosov, usklajevanja osebnih želja z družbenimi pričakovanji ter vprašanja materinstva, predanosti in osebne svobode. Avtorica piše v lahkotnem, tekočem slogu, dialogi so živahni, zgodba pa se bere hitro in ohranja napetost vse do konca. Čeprav gre za ljubezenski roman, presega žanrske okvire z razmislekom o odnosu okolice do žensk s kakšnim kilogramom preveč, o zorenju, sprejemanju življenjskih odločitev in iskanju lastne poti.

Srce na dlani bo pritegnil predvsem bralce sodobnih slovenskih ljubezenskih romanov in vse, ki so uživali že v avtoričinem prvencu. Roman deluje samostojno, hkrati pa bralcem ponuja priložnost za ponovno srečanje z znanimi liki in družinskim okoljem, ki ga je avtorica predstavila v svojem prvem romanu. Gre za čustveno prepričljivo pripoved o tem, da ljubezen ni vedno dovolj, če si partnerja ne želita iste prihodnosti, in da je včasih največji pogum izbrati sebe.

Meglovni rod : Zadnji imperij

Brandon Sanderson je eden najbolj prepoznavnih in produktivnih sodobnih ameriških pisateljev epske fantastike, znan po izjemno natančno dodelanih sistemih magije in obsežnem literarnem vesolju »Cosmere«. Njegova pot do uspeha ni bila enostavna: preden je leta 2005 izšel njegov prvenec Elantris, je napisal kar 12 romanov, ki so jih založbe zavrnile. Svetovni preboj pa je dosegel, ko je na podlagi zapiskov preminulega avtorja Roberta Jordana uspešno dokončal njegovo kultno fantazijsko serijo Kolo časa (The Wheel of Time).

Zadnji imperij je prva v slovenščino prevedena knjiga izjemno priljubljene trilogije Meglovni rod (Mistborn), ki jo je revija TIME uvrstila med 100 najboljših fantazijskih knjig vseh časov. Sergej Hvala je kot prevajalec tega fantazijskega dela opravil izjemno delo, saj je vdahnil življenje ne le novim slovenskim besedam, ampak tudi nekoliko starejšim, že skoraj pozabljenim.

Izvirno trilogijo sestavljajo romani:

  • Mistborn: The Final Empire (2006) – v slovenskem prevodu Meglovni rod: Zadnji imperij
  • Mistborn: The Well of Ascension (2007)
  • Mistborn: The Hero of Ages (2008)

Zadnji imperij nas popelje v temačen svet tiranije, skrivnostne megle in z neba padajočega pepela, ki po družbeni ureditvi spominja na srednji vek. O zeleni barvi dreves in pisanih cvetovih pričajo le še starodavne legende.

Če si boste vzeli čas za uvodnih sto strani, da spoznate razvejano igralsko zasedbo in edinstven sistem magije – alomantiko, ki temelji na lastnostih kovin, boste nagrajeni z vrhunskim akcijsko fantazijskim trilerjem, začinjenim z moralnimi vrednotami junakov, etiko upora in pomenom upanja.

Glavni junak je karizmatični upornik Kelsier, nekakšen fantazijski Robin Hood z alomantskimi močmi, ki želi odpraviti stoletja nakopičene krivice iz čisto osebnih razlogov. Skupaj s skupino zvestih somišljenikov načrtuje drzen in skoraj neizvedljiv podvig – strmoglavljenje nesmrtnega Vrhovnega vladarja ter njegove aristokracije.

Nov obrat in zagon v misijo prinese srčna mlada sirota in tatica mešane krvi Vin, z izjemnimi alomantskimi sposobnostmi, ki se jih še ne zaveda. Pod Kelsierjevim mentorstvom začne spoznavati alomantiko, hkrati pa pod krinko krmari skozi visoko plemiško družbo.

Kaj lahko postane brezdomka, ki nikomur ne zaupa, ko dobi »dom in prijatelje«? Učenka, ki je prerastla učitelja,  junakinja svetlobe in upanja v megli ali morda oboje?

Je morda vladarjeva okrutnost le ščit pred še večjim zlom?
Težko boste čakali na prevod nadaljevanja…

Sanderson sicer nasilja ne povzdiguje, temveč ga prikazuje kot grozoto tiranije, kar je v romanu močno izraženo. Roman se ravno zato uvršča med epsko fantastiko za odrasle, primerno tudi za starejše oz. zrele najstnike.

Navdušenci nad Meglovnim rodom ne spreglejte nadaljevanja v seriji Wax & Wayne. Zgodba se odvija tristo let kasneje na istem planetu, kjer prvotni svet pepela in mečev zamenja vznemirljivo obdobje revolverašev ter industrijske revolucije.

 

 

Goveja turneja : povest od koronskih časov

Ko se tribute bend Ansabla bratov Avsenik odpravi na turnejo po Srednji Evropi in Balkanu, se začne prava preizkušnja. To ni turneja, kot jih imajo svetovne zvezde, ampak turneja brez luksuznih avtobusov in prestižnih hotelov. Turneja v obrabljenem kombiju, ki kljubuje kilometrom in vremenskim razmeram. Prav v takšno vozilo Marko Radmilovič posadi člane omenjenega benda ter jih pošlje na humorno po(po)tovanje (in še kam).

Goveja turneja je duhovit, izviren in domiselno razkošen roman, ki skozi glasbo odpira številna vprašanja: kakšen je resnični pomen Avsenikove glasbene zapuščine, kdo so pravzaprav tribute bendi, zakaj je lahko klarinet nevaren instrument in kako prepoznamo pravo ljubezen. Ob tem ne manjka niti povsem nepričakovanih ugank, kot je skrivnost nenavadnega parazola na otočku znamenitega gorenjskega krožišča.

Zgodba s svežim humorjem, kot ga v bistvu že pričakujemo od Marka Radmiloviča, iskrivimi dialogi (tudi v dialektu) in nepredvidljivega dogajanja, ki bralca nadvse zabava in preseneča od začetka do konca. Roman bo navdušil vse ljubitelje glasbe, satiričnega pogleda na sodobno družbo in tistih zgodb, ki znajo vsakdanje spremeniti v nepozabno literarno pustolovščino.

Marko Radmilovič (1964) je slovenski novinar, publicist, režiser in pisatelj. Je dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, najbolj znan po seriji satiričnih radijskih kolumen Zapisi iz močvirja, ki so bili dolga leta stalna tedenska rubrika na Valu 202. Njegov romaneskni prvenec Kolesar je bil pri bralcih zelo dobro sprejet, sledili sta knjigi Kekec 4 in Goveja turneja.

Dolores Claiborne

Roman, po katerem je posnet istoimenski film, se začne z zaslišanjem matere treh otrok in gospodinjske pomočnice Dolores Claiborne, ki je pripeljana na policijsko postajo zaradi suma umora svoje delodajalke Vere Donovan. Pripoved se nadaljuje v monologu brez poglavij, ki ga želimo prebrati na en mah. Dolores nam na zaslišanju razloži svojo zgodbo, nasilje v družini in odnos s svojo pred smrtjo dementno šefico.

Kdo je potem ubil Vero Donovan? Dolores zanika obtožbo, saj je bila med njima neobičajna vez, ki ju je povezala z zvestobo in podobnima usodama. Skozi leta je Vera pešala, tako umsko kot fizično, s starostjo je postajala čedalje bolj zlobna, a vendar sta ženski ostali povezani vse do njene smrti. Kako je zares umrla ta stara vešča? Kaj se je zgodilo z Doloresinim možem Joeom St. Georgeom, ki je pred tridesetimi leti umrl v nenavadnih okoliščinah, in to leta 1963 na dan popolnega sončnega mrka? Vse izvemo v eni noči.

Roman Dolores Claiborne je povezan z romanom Geraldova igra (angl. Gerald’s Game, 1992), saj se med sončnim mrkom s protagonistko Jessie vzpostavi nekakšna telepatska vez, občasno ena drugo zagledata in začutita. Pisatelj je najprej nameraval napisati en obsežen roman, a se je odločil, da ju bo ločil v samostojni knjigi, ki ju lahko beremo kot diptih. Geraldova igra še ni prevedena v slovenščino.

Roman Dolores Claiborne je Stephen King, mojster grozljivk objavil leta 1993, prevod v slovenščino smo dobili po 33-ih letih. Avtor sicer velja za žanrskega avtorja grozljivk, vendar s tem romanom kaže, da je njegovo pisanje lahko tudi drugačno, s to kriminalko nam ponudi napeto psihološko branje čustvenih zapletov pretanjeno izdelanih likov.

 

Mrhovinarji starega sveta

Oče in hči živita v obalnem mestu, kjer se preživljata z ribarjenjem in občasnimi deli. Njun majhen življenjski mehurček obsega barko Kalinko, Kvarner, stanovanje, polno pomembnih in še več nepomembnih stvari, ki jih ne znata zavreči. Prav tako ne znata zavreči preteklosti, ki ju določa. Zgodbo pripoveduje hči, ki opisuje dnevno preživljanje v svetu, ki se spreminja vse okrog njiju, ne pa tudi v odnosu med očetom in hčerko. Sta stara zaveznika, ker nimata nikogar drugega. Pripadata družbi slabše situiranih ljudi, njun svet so pesmi, ribe, beloglavi orli in galebi ter morje. Nimata volje za spremembe, ki bi jima omogočila boljše življenje. Morda ga niti ne potrebujeta, saj imata vso svobodo, ki pa ju vendarle zadržuje na prostoru obalnega mesta. Mesto ima krasne zgradbe, zgodovino, pristanišče, nima pa turističnega utripa, kot ga imajo dalmatinska mesta. Na obrobju je večkrat umazano, zanemarjeno, devastirano. Nekoč je sicer obstajala želja po selitvi, a kompleksnost življenja, ki jih je dohitela, je eno, želje pa nekaj povsem drugega. Ko pridejo vojna, smrti, izguba služb, neizpolnjena ljubezen in bolezni, je pomembno samo še golo bivanje. Kljub temu se roman zaključi z upanjem na boljše življenje, kot nasprotje absurdnosti obstoja

Tea Tulić piše subtilno, mestoma poetično, čeprav se ukvarja s temami smrti, izgube, družine, identitete, nasilja. Odnose med literarnimi liki gradi počasi, a z vse večjo globino. Poleg očeta in hčerke so tu še tisti, ki so že zdavnaj zapustili svet, a v hčerini domišljiji še vztrajajo, neizpuščeni v nebo, kjer bi lahko njihove duše na krilih beloglavih orlov odpotovale v drug svet. Roman je napisan subtilno, estetsko, tudi zadržano in intimno.

Tea Tulić je priznana hrvaška pisateljica. Rodila se je leta 1978 na Reki. Njen literarni opus obsega več del (kratke zgodbe, romani), ki so prevedena v številne jezike. Življenje posveča delu na kulturnem področju. Je predsednica združenja Katapult in programska koordinatorka združenja Molekula.