skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Knjiga življenja

Tretja knjiga trilogije Vse duše zgodovinarke Deborah Harkness, po kateri je bila posneta tudi uspešna TV serija Razkrivanje čarovnic, je katarzični zaključek pustolovske serije, v kateri nadnaravna bitja sobivajo z ljudmi. Knjiga življenja nas iz 16. stoletja vrne v napeto sedanjost, kamor se vampirski znanstvenik Matthew de Clairmont in čarovnica tkalka Diana Bishop nista vrnila sama. Zaradi njune prepovedane zveze sta v nemilosti pri Kongregaciji nadnaravnežev, katere del je sicer tudi de Clairmontov klan. Da bi zaščitila svoj klan, potomce in ostale otroke mešanih parov, morata priti do dna izvoru nadnaravnežev, genetiki in krvosli. Diana išče rokopis Ashmole 782 in iztrgane 3 strani, Matthew pa skuša na svojo stran pridobiti čimveč nadnaravnežev za boj proti skupnim sovražnikom. Nadnaravneže naravnost bega, da je Diana pod Phillipovo krvno zaščito, saj ta ni več med živimi. Kako je to mogoče? Diana tudi ni ista čarovnica, kot je bila pred obiskom preteklosti. Razklana je tudi de Clairmontova družina.. Preplet evropske zgodovine, znanosti, alkimije in neustrašnih nadnaravnežev, ki jih še dolgo ne bomo pozabili. 

Smehljaj smrti

Preiskovalca Aidana Waitsa spoznamo v prvi knjigi Sirene kot uporniškega, preizkušanega, drznega in samosvojega preiskovalca.
V drugem delu napovedane trilogije, ki naj bi doživela tudi televizijsko upodobitev, v opuščenem hotelu najdejo truplo moškega z groteskno nameščenim nasmehom. Aidana sicer nadrejeni v družbi nadležnega sodelavca Suttcliffa nalašč pošiljajo zgolj k nočnim uličnim preiskavam manjših zločinov, a on ne more iz svoje kože in na lastno pest preiskuje smrt hotelskega Nasmejanca. Zločin Aidana potegne v vrtinec preiskave, ki je bolj zapletena kot se zdi na prvi pogled. Žrtev nima prstnih odtisov, zamenjani so tudi njegovi zobje, le skrivnostna notranja stran žrtvine hlačnice buri duhove med preiskovalci. Pripoved je krvava, brutalna in groba. Zaradi zanimivega karakterja osrednjega junaka, dialogov, ki jih z veseljem preberemo večkrat zapored, pa se zdi, da smo naravnost sredi zgodbe, tik za njegovim hrbtom. Med preiskavo in med njegovim begom pred preteklostjo, ki mu je vztrajno za petami. Bo Aidan obdržal službo in najpomembneje: ostal živ?

 

 

Dekle iz Rdeče reke : življenje in smrt Tine Fontaine

Dekle iz Rdeče reke nas s podnaslovom Življenje in smrt Tine Fontaine ne pripravi na svojo vsebino. Gre za opis preiskave nasilne smrti petnajstletne Tine Fontaine, ki so jo leta 2014 po naključju našli v Rdeči reki v Winnipegu v Kanadi. Šlo je za še en umor staroselske najstnice, ki avtorice, BBC-jeve novinarke Joanne Jolly ni pustil  ravnodušne do te mere, da se jo je odločila raziskati. Podala se je po poti Tine Fontaine. Resnična zgodba z opisom preiskave, ki je mestoma podrobno opisovanje postopkov preiskovalcev, a ob življenjski zgodbi naslovne literarne osebe vleče h koncu, kjer si bralec želi epiloga – najdbo krivca za umor petnajstletne potomke dveh staroselskih ljudstev. Pripoved o mladenki, ki je iskala sebe in izven rejniškega okolja ni bila pozorna na nevarnosti okolja in družbe. Zgodba daje vpogled v nestrpnosti med staroselci in Kanadčani, družbenim prepričanjem, da so staroselke ničvredne in primerne le za spolne usluge ter nenehnimi zločini nad pripadniki staroselskih ljudstev, ki se težko znajdejo izven rezervatov, ob tem pa kopica nerešenih umorov, za katere nikomur ni mar. A umor Tine Fontaine, ki so jo zavito v posteljnino našli v Rdeči reki, v knjižni obliki razkriva prav to problematiko.

 

Samozavestno samosvoja

Zavestno sta se odločila in dogovorila, da ne bosta imela otrok, preprosto sta si bila v dvoje dovolj. Oba uspešna, s sijočim stanovanjem, počitnicami… A bližajočih se 40 svečk na torti in opazovanje družin z otroki je glavni lik romana Samozavestno samosvoja, izjemno uspešno pravnico Charlotte, pahnilo v vrtinec čustev. Naenkrat želi postati mama, a za to nima več veliko časa! Tik, tak se oglaša njena biološka ura… Njen sicer prijeten mož Gabe njeno navdušenje in spremembo odločitve težko sprejema, v postopek IVF sploh ne želi. Svoji ženi sprva ugodi, a želi, da po spontanem splavu okrevata, se ponovno sprostita in nadaljujeta z življenjem po ustaljenih tirnicah. Charlotte pa ne želi nazaj v cono udobja, pravzaprav se ji zdi, da niti sama ne ve, kaj točno si želi. Jo bo to stalo vsega, kar je doslej poznala? Lahkotna pripoved o “nelahkotni” temi: ženski, razpeti med kariero, ljubeznijo, življenjem na veliki nogi in željo po družinskem življenju z otrokom v naročju. Katarina K. Valentini je psihoterapevtka, ki se v svojih delih loteva psiholoških tem na lahkoten način.

Sestri

Roman Sestri napoveduje poletno obarvana naslovnica dveh mladenk na ležalnikih sredi peščene plaže. Ena svetlolasa, druga temnolasa, napoveduje nasprotje dveh mladih žensk, ki ju spoznamo tekom še enega s skrivnostmi obarvanega romana ameriške avtorice Michelle Frances, ki je ob tem bralce že prepričala z deli Novinka, Sinova punca, Fant in Hčerka. Že sami naslovi namigujejo na to, da bodo v ospredju odnosi in z njimi zanimivi dialogi, s katerimi avtorica ustvarja napetost. Ellie in Abby sta kot dan in noč, različni, pa vendar sestri. A samo ena izmed njiju je bila vedno materina ljubljenka, druga pa se je do svojega uspeha morala povzpeti sama, z lastno trmo, perfekcionizmom in bistrostjo. Njena šolska priznanja je mati samo ošvrknila s pogledom in se posvetila drugorojenki. Medsebojna nevoščljivost in očitki iz preteklosti sestrama niso v pomoč, ko se nehote zapleteta v zločin. Ellie se boji, da jo Abby že vse življenje zastruplja, a Abby trdi, da to že ves čas počne njuna mati. Resnica je običajno nekje vmes in na razplet je potrebno počakati do zadnjih strani. Gre za lahkoten družabni roman, ki mu je avtorica dodala kriminalne poudarke, ko se znajdemo sredi družinskih prepirov, zamer in spletk.

Senca noči

Druga knjiga trilogije Vse duše zgodovinarke Deborah Harkness, po kateri je bila posneta tudi uspešna TV serija Razkrivanje čarovnic, nas z urokom zapelje v preteklost. Diana Bishop in Matthew de Clairmont pred sovražniki 21. stol. pobegneta v London 16. stol., kjer želita nadaljevati z iskanjem izginulega rokopisa Ashmole 782, znanega kot Knjiga življenja. Vendar ne gre vse tako gladko. Da bi našla knjigo, morata na naporno pot do Prage, kjer obiščeta cesarja. Matthew 21. stol. se ujame v svojo temno preteklost, kjer je deloval kot vohun kraljice Elizabete I in poet pod imenom Matthew Roydon. Diana se ob odkrivanju svojih čarovniško tkalskih moči neustrašno sooča tudi z alter egom in vampirsko slo svojega izbranca, spoznava njegove prijatelje, sovražnike in očeta Philippa de Clairmonta. Po začetnem besu, zaradi neupoštevanja zaveze Kongregacije o prepovedi mešanja različnih nadnaravnežev, Philipp le prisluhne prošnji po zaščiti. Prepovedani zvezi sina Matthewa in Diane da svoj blagoslov, ko vidi, da je Diana iz prihodnosti prinesla prstan njegove žene Ysabeau de Clairmont. Kajti to pomeni dvoje; Ysabeau, ki v 16. stol. preganja čarovnice, v 21. stol. Diani da svoj blagoslov. S Phillipovim prstanom iz 21. stol. je možu v 16. stol. sporočila tudi, da on v prihodnosti ne bo več med živimi. Napeto in romantično branje, polno pronicljivih dialogov in družinskih dram.

 

Bolje kot v filmih

Toplo, humorno, mestoma čustveno napisana najstniška ljubezenska zgodba bralca popelje v čas pred maturantskim plesom. V ameriški kulturi ta dogodek predstavlja vrhunec šolskega leta. Na maturantski ples odideš z nekom, ki ti veliko pomeni, po možnosti sta si celo usojena, nosiš imenitno obleko, greš na odlično večerjo v prestižno restavracijo in izbranec te, samoumevno, pride iskat s šopkom rož! Glavna junakinja je najstnica Liz Buxbaum, ki v to absolutno verjame in pričakuje. Ima bogat notranji svet, obožuje romantične komedije, izoblikovan svojevrsten in dodelan okus za oblačenje ter točno ve, kaj želi početi v življenju. Zvesta je sama sebi, svojim željam in ciljem. Pa vendar – ko se v tamkajšnjo srednjo šolo ponovno vrne njena otroška ljubezen, zelo privlačen Michael, s katerim sta kot otroka živela v isti ulici, je prepričana, da je on njena ljubezen. Da pa mu to dokaže in osvoji potrebuje pomoč sosedovega fanta. Primorana je iti iz cone udobja. Wes Bennet, s katerim se že od otroških dni ne prenašata najbolje, ji pri tem podvigu pomaga. A med njunim pogostejšim druženjem začne spoznavati, da je Wes v resnici tisti. Celo boljši kot v filmu. Protagonisti so ameriški srednješolci in roman bi lahko bil še en ljubezenski kliše, pa ni. V vsako poglavje je vpet pomenljiv citat iz znanih ljubezenskih filmov, med drugim iz Notthing Hilla in Melanie se poroči. Ne manjka niti mačkon s pomenljivim imenom Fitzpervert, ki  je eden od likov iz filma o Bridget Jones. A roman zelo pozitivno preseneti in je mojstrsko napisan!

Mojster pobega: o človeku, ki si je utrl pot iz Auschwitza, da bi posvaril svet

V napeti pripovedi, ki združuje elemente pustolovskega romana in pretresljivega vpogleda v najmračnejše skrivnosti holokavsta, nagrajeni novinar in priljubljeni romanopisec Jonathan Freedland razkriva izjemno življenjsko zgodbo prvega Juda, ki je pobegnil iz Auschwitza – človeka, ki je bil odločen opozoriti svet in prenesti resnico, ki je mnogi niso hoteli slišati.

Leta 1944 sta Walter Rosenberg (pozneje znan kot Rudolf Vrba) in Alfréd Wetzler postala prva judovska zapornika, ki jima je uspelo pobegniti iz Auschwitza. Knjiga se osredotoča predvsem na Vrbovo življenjsko pot. Bil je star komaj devetnajst let, ko je ugotovil, da »preselitveni tabori«, o katerih so govorili nacisti, v resnici pomenijo množično smrt. Kot zapornik, zadolžen za pregledovanje osebnih predmetov novih ujetnikov, je med njimi našel otroške igrače in oblačila – neizpodbiten dokaz, da umirajo cele družine. Odločil se je, da mora pobegniti, ne le zaradi lastnega preživetja, ampak da bi opozoril Jude po Evropi na grozljivo resnico. Po pobegu z Wetzlerjem je nastalo natančno poročilo, znano kot Poročilo Vrba–Wetzler. Čeprav so britanski in ameriški uradniki že imeli določene informacije, je to poročilo pretreslo mednarodno javnost. Neposrednih vojaških ukrepov sicer ni sprožilo, a je posredno rešilo približno 200.000 madžarskih Judov. Vrba pa si nikoli ni mogel oprostiti, da jih niso rešili še več. V zadnjih poglavjih spremljamo Vrbovo povojno življenje – njegovo kariero biokemika, pa tudi osebne stiske in oddaljen odnos z dvema hčerkama.

Jonathan Freedland je angleški novinar, ki je za Rosenberga oz. Vrbo prvič slišal, ko si je ogledal znameniti dokumentarec Shoah Clauda Lanzmanna. Prav tako piše trilerje pod psevdonimom Sam Bourne.

Freedlandovo delo bereš kot napeti roman, čeprav gre za skrajno resnično in bolečo zgodbo. Razkriva prevaro, ki je omogočila množične poboje, in hkrati neuspeh sveta, da bi se ustrezno odzval. Je ena tistih knjig, ki jih skoraj ne moreš odložiti – čeprav včasih komaj zmoreš obrniti naslednjo stran.

Jane Eyre

 

Roman Jane Eyre (1847), ki ga je Charlotte Brontë izdala pod moškim psevdonimom Currer Bell, je eno ključnih del viktorijanske književnosti in obenem zgodnji feministični roman, v katerem skozi življenjsko pot naslovne junakinje z močnim ženskim glasom osvetljuje tako vprašanja družbenih norm, razrednih razlik in spola, kot tudi čustvene ter moralne integritete, (želje po) neodvisnosti in moči samoodločanja.

Jane spoznamo kot siroto, ki brez vsakršne naklonjenosti ter topline odrašča v domu sicer premožnih sorodnikov, pozneje pa njeno otroštvo močno zaznamuje še bivanje v strogem internatu za osirotela dekleta v Lowoodu (od tu tudi naslov Sirota iz Lowooda starejših izdaj). Po končanem šolanju se zaposli kot guvernanta na posestvu Thornfield Hall, kjer spozna nenavadnega in zajedljivega, a hkrati izjemno karizmatičnega posestnika Edwarda Rochestra. Med njima se razvije kompleksen, strasten in intenziven odnos, Jane pa se znajde razpeta med ljubeznijo ter svojimi načeli – predvsem, ko sta pod vprašaj postavljeni njena (ne)odvisnost ter integriteta. Njuna vez je prežeta z napetostjo in zapletenimi moralnimi dilemami, hkrati pa gre za – vsaj v času nastanka romana – enega redkih dotedanjih opisov osebnostno enakovrednih partnerjev. Z globino prevpraševanja moralnih, družbenih ter eksistencialnih vidikov lastnega obstoja roman na tem mestu povsem preseže oznako konvencionalne romance in (p)ostane pravzaprav precedenčni model ljubezenskih zgodb o skrivnostnih, zagrenjenih moških ter zgolj navidezno krhkih ženskah.

Ko se torej Jane na pragu odraslosti znajde pred ključno dilemo, ali naj se v imenu ljubezni odpove tako svoji svobodi kot tudi dostojanstvu, se pred bralcem vzpostavi polnokrvni ženski lik, ki se vedno znova zavestno odloči za – svobodo. Še vedno relativno revolucionarno oziroma radikalno za tedanje čase je dejstvo, da kot ženska pričakuje in zahteva spoštovanje ter enakovredno obravnavo v vseh odnosih; in resnično se na podlagi notranje trdnosti, samospoštovanja ter odločenosti vzpostavi kot ikona ženske moči. V trenutkih, ko bi bilo lažje iti s tokom, se postavi zase in kljubuje (mnogim) družbenim pričakovanjem. Navkljub težki mladosti, osamljenosti in družbeni marginalizaciji – ali pa morda ravno zaradi tega – se razvije v močno, neodvisno žensko nepokornega in na trenutke tudi nediscipliniranega duha. Bralca nagovarja neposredno, s toplim glasom in razmišljujočum umom, aktivno si oblikuje svojo pot, pravico do ljubezni pa si “prisluži” šele, ko je v odnosu nič manj kot enakopravna, morda pa v nekaterih pogledih celo vrednejša, saj ne pristane na to, da bi zavoljo občutka sprejetosti in/ali ljubezni postala nekdo drug.

Roman vsekakor zaznamuje poglobljen psihološki očrt likov, preko katerega se med drugim razkrivata tudi krivičnost in rigidnost razredne strukturiranosti tedanje Anglije. Ne gre za klasični družbeni roman, saj se ne osredotoča na sistemsko analizo socialnih mrež in niti ne poziva k širši družbeni spremembi, poleg tega pa se Jane vsem življenjskim neprilikam navkljub še vedno giblje v in deloma tudi pripada višjemu družbenemu sloju. Vendarle pa zgodba vključuje tudi močne socialne prvine, kritiko družbenih norm in pričakovanj, še zlasti s stališča ženskih pravic: Jane kot ženska aktivno prevprašuje svojo družbeno vlogo in ne sprejema pasivnega načina življenja, kar za tisti čas vsekakor pomeni precej drzen korak v prihodnost.

Kljub večinoma realističnemu slogu delo vsebuje precej romantičnih prvin ter elementov gotske tradicije. Sanje in prividi se v mističnem, na trenutke mračnem vzdušju prepletajo s fantazijskimi podobami, skrivnostnimi zvoki, nenavadnimi nesrečami ter dramatičnimi naključji, ki niso zgolj stilistična izbira, temveč tudi zrcalijo notranje doživljanje Jane. Poetični opisi narave so torej ogledalo notranjega sveta, v katerem viharji in ostale vremenske neprilike ne služijo zgolj kot kulisa, temveč tudi kot mračni glasniki prihajajočih preizkušenj ter tolmači njenega psihološkega stanja. Vrtinec subverzivnosti, v katerega jo posrka, dodatno pospeši Berthina zgodba, njeno popolno nasprotje, obenem pa presenetljiv, a tudi domišljen in močan koncept divje ženske, ki se – pa naj to počne na še tako svojstven način – ravno tako bori za svojo svobodo.

S pretresljivo mero domišljije je avtorica določene biografske elemente preobrazila v prepričljivo literarno mojstrovino, zasnuto na realistični psihološki introspekciji, ki se s svojo globino in emocionalnim nabojem občasno preliva že kar čez meje poetičnosti. Zato je roman še vedno živ in navdihujoč tudi danes – zaradi presenetljive avtentičnosti, neobhodne moralne zavesti ter emotivne moči, s katero izrisuje impresivno, a verodostojno sliko življenja ženske v času, v katerem ni prostora za sentimentalnost brez posledic. Zdi se le, da tovrstna klasika morda že (pre)dolgo čaka na posodobljeno izdajo*.

Carmen : roman

Metod Pevec (1958) je slovenski javnosti poznan predvsem kot režiser filmskih uspešnic kot sta Pod njenim oknom in Hit poletja, njegov celovečerni prvenec pa je bila romantična drama Carmen (1995), ki jo je posnel na podlagi lastnega istoimenskega romana. Carmen spada v zvrst t.i. potepuškega romana, ki popisuje težka življenja klatežev, potepuhov, beračev, malih kriminalcev, narkomanov, alkoholikov in faliranih intelektualcev. Med slednje spada tudi študent Goran, ki je že zdavnaj opustil faks, živi v majhnem podstrešnem stanovanu in se preživlja s pisanjem pornografskih zgodbic, med tavanjem po mestu pa ga pot zanese na železniško postajo, kjer se druži s klošarji, prostitutkami in ostalimi predstavniki socialnega dna. Nekega večera po naključju pred cerkvijo naleti na mlajšo žensko po imenu Carmen, brezdomko, težko alkoholičarko in občasno prostitutko v službi izkoriščevalskega zvodnika Loverja. Carmen je nezakonska hči priznanega opernega pevca, ki je pred leti imel afero z njeno mamo, čistilko v operi, vendar pa je ta ob zanositvi izgubila službo in se sedaj preživlja kot čistilka stranišč. Med Carmen in Goranom se razvija sprva iskrena ljubezen, ki pa žal ne more voditi do srečnega konca; njen kronični alkoholizem in depresija ter njegovo brezciljno in finančno negotovo življenje ne ponujajo veliko možnosti, da bi dvojica lahko preživela v hladnem in okrutnem svetu brezdomstva.

Roman Carmen odlikujejo živ pogovorni jezik, široka galerija ekscentričnih likov ter iskreno opisovanje enako težkega kot tudi avanturističnega vsakdana družbenih obstrancev, ki se morajo navaditi na življenje z ničemer. V romanu spremljamo like, ki so izgubili vse, vendar navkljub temu padajo še globje po družbeni lestvici, dokler ne dosežejo dna, kjer jih ne more rešiti niti ljubezen.