Roman Nizozemska hiša je delo pisateljice Ann Patchett, ki ga je v slovenščino prevedla Katja Mrak. Je izjemno delo sodobne literature, ki mojstrsko prepleta temo družinskih vezi, izgube in želje po odpuščanju. V njem spoznamo pripovedovalca Dannyja in Maeve, brata in sestro, ki nas popeljeta v sago družine Conroy. Njun oče Cyril obogati z nepremičninskim imperijem in kot presenečenje za njuno mamo Elno kupi razkošno hišo. Ta dogodek ima posledice za vse v družini in začne se pet desetletij dolga zgodba. Danny in Maeve tako odraščata v razkošni hiši zunaj Filadelfije, imenovani Nizozemska hiša, ki jo je postavila družina VanHoebeek. Hiša je sama po sebi skorajda literarni lik, saj se kaže kot simbol družinskega bogastva, spominov in bolečih skrivnosti. Ko družino zapusti mama Elna, ki se odloči, da gre pomagat revnim v Indijo, se oče ponovno poroči z distancirano in preračunljivo Andreo. Takrat se začne življenje Dannyja in Maeve spreminjati. Ljubezen brata in sestre je temelj zgodbe, hkrati pa simbol neizrečene težave – nezmožnosti preseganja preteklosti. Zelo lepo je opisana njuna čustvena dinamika, ki nas pelje skozi izkušnjo izgube staršev in poznejšim izgnanstvom iz hiše. Skozi vsa leta pa trdno vztrajata v svoji povezanosti, saj ugotovita, da se lahko zaneseta le drug na drugega.
Liki in stil pisanja so tako všečni, da se bralec zlahka popolnoma navduši nad tem, kam pelje ta zgodba. Pisava je bogata in slog eleganten. Dialogi so naravni, opisi hiše in njenih prostorov pa osupljivo živi. Ta roman je za vse ljubitelje literarnih zgodb, ki raziskujejo globoko človeško dušo. Ann Patchett z njim utrjuje svoj sloves ene najpomembnejših sodobnih pripovednic, ki zna iz vsakdanjega izluščiti univerzalno in brezčasno. Knjiga Nizozemska hiša bo v bralcu ostala še dolgo po tem, ko bo zaprl zadnjo stran – kot duhovi preteklosti, ki nas nikoli zares ne zapustijo.
Violet Sorrengail kot tretjerojenka generalinje in pisarja ni računala na vojaško kariero jahača zmaja kot njena nadarjena brat in sestra, temveč se je vse življenje pripravljala, da se kot oče poda v kvadrant pisarjev in nato v arhive. Prisiljena vstopiti v kvadrant jahačev – če sploh premaga oziroma preživi vstopni preizkus – se mora spopasti ne le z ovirami lastnega nadpovprečno krhkega telesa, temveč tudi z nenehnimi grožnjami poškodb in smrti.
Na vojaški akademiji je smrt nekaj vsakdanjega – na oglasni deski seznam preminulih posodabljajo dobesedno vsak dan, saj so nevarni tako treningi na terenu kot treningi bojevanja med kadeti. Med slednjimi so tudi otroci usmrčenih upornikov; nedostopen in skrivnosten, a izjemen jahač Xaden je celo vodja četrtega krila in Violet, katere mati je odgovorna za smrt njegovega uporniškega očeta, odkrito želi smrt. Vse usposabljanje sicer vodi do obreda povezovanja in kasneje urjenja z zmaji, ki jih je vedno manj od kandidatov – to le še dodatno spodbudi sovražnost med njimi, pa tudi sami zmaji niso ravno najbolj prijazna bitja. Povezati se z zmajem jahaču pomeni vse – deliti z njim misli, preko njega usvojiti uporabo magije, morda celo razviti svojo edinstveno sposobnost in nenazadnje tudi umreti, če umre zmaj. Spopadi na mejah so vedno pogostejši, žrtve vedno večje, državne skrivnosti vse bolj sumljive … Violet mora nenehno varovati svoj hrbet in pravilno ločiti sovražnike od prijateljev.
Ameriška pisateljica Rebecca Yarros je verjetno najbolj znana prav po Četrtem krilu, ki je prvi del serije Empirjan. Ta napeta vojaška, fantazijska in malce tudi ljubezenska serija je hitro postala senzacija na družbenem omrežju TikTok in osvojila ljubitelje fantastične književnosti, denimo serij Stekleni prestol in Dvor trnja in vrtnic.
Jazbečev dol je mirna angleška vasica, kjer “vsi poznajo vse in vsakogar”. Ko umre starejša gospa Emily Simpson, se sprva zdi, da je smrt naravna. Vendar njena soseda in prijateljica gospodična Bellringer vztraja, da je umorjena. Odprejo preiskavo, na terenu umor raziskuje višji inšpektor Tom Barnaby, preudaren in izkušen policist, z mladim narednikom Gavinom Troyjem. Izkaže se, da je bila pokojnica zastrupljena in, ker je to kriminalni roman, vse kaže, da ima vsak vaščan kakšno skrivnost, ki je ne želi deliti s preostalimi. Idilična vasica je torej spokojna le na prvi pogled.
Avtorica Caroline Graham ima v slovenščino prevedeno le to knjigo, serijo s kriminalistom Tomom Barnabyjem pa slovensko občinstvo pozna predvsem po uspešni ekranizaciji serije Umori na podeželju (Midsomer Murders).
Če ste se kdaj spraševali, od kod izvira zlati zviz, kako so nastali štamfi ali zakaj imajo Wigtownski vandrovci na svojih oblačilih mesarico, potem vzemite v roke knjigo Quidditch skozi stoletja.
Večna uspešnica v čarovniškem svetu in ena najbolj priljubljenih knjig v šolski knjižnici Bradavičarke vsebuje vse, kar boste kdaj morali vedeti o zgodovini, pravilih (in kršenju pravil) plemenitega športa. Vodnik cenjenega pisca o quidditchu Kennilworthyja Whispa, poln fascinantnih dejstev, prikazuje zgodovino igre od njenih zgodnjih začetkov v srednjeveških meglicah na barju Queerditch do sodobnega športa, ki ga obožujejo številne čarovniške in bunkeljske družine po vsem svetu. Quidditch skozi stoletja je bistveni spremljevalec serije o Harryju Potterju, smešne, z dejstvi polne domišljijske zgodovine resno tekmovalnega čarovniškega športa. Knjigo je v svojem prvem letniku prebiral tudi Harry Potter, s knjigo pa se vsakodnevno srečujejo tudi mlade čarovnice in čarovniki na Bradavičarki. Čarovnija in čudeži sta prisotna v enaki meri tako za novince v čarovniškem svetu kot za uveljavljene oboževalce Harryja Potterja.
Knjiga Quidditch skozi stoletja je v izvirniku izšla v pomoč mednarodni dobrodelni organizaciji za otroke Lumos, ki jo je leta 2005 ustanovila J. K. Rowling.
Romani iz obdobja regentstva pogosto prikazujejo olepšano podobo tega časa, kjer kar kipi od plesov, zabav in pastelnih barv. V resnici pa je šlo za pomembno zgodovinsko obdobje, v katerem se je Evropa soočala z Napoleonovimi pohodi. Ta je 1815 doživel poraz pri Waterlooju in bil obsojen na izgnanstvo na otoku Sveta Helena. Leto 1816 je zato prineslo pravo olajšanje in splošno ozračje v družbi se je sprostilo.
V tem obdobju pa se znajde tudi Rebecca – introvertirana študentka egiptologije in strastna bralka ljubezenskih romanov iz časa regentstva. Na eni od zgodovinskih uprizoritev, ki jih rada obiskuje, se ji zgodi nekaj zares nenavadnega. Znajde se v Londonu, v letu 1816. Še celo več – zaživi v svoji izmišljeni zgodbi, ki jo je skrivaj zapisovala v svoj dnevnik. Nenadoma postanejo liki osebe iz mesa in krvi, Rebecca pa najbolj zaželena debitantka v družbi, ki jo obkrožajo številni snubci. Najbolj vznemirljiv pa je Reedlan Knox. Moški, ki v sebi nosi mnogo skrivnosti in ima moč, da za vedno spremeni Rebeccino usodo.
Gre za čudovito berljiv, napet roman, ki se odlikuje prav po tem, da slika pristno podobo visoke družbe. Najpomembnejša sta čast in ugled, škandale pa je treba pomesti pod preprogo za vsako ceno. Posebej pretresljivi so tudi prizori iz življenja preprostih ljudi, ki niso imeli sreče, da bi se rodili v premožni družini.
Pika na i romanu je humoren preplet oseb iz preteklosti z likom iz sedanjosti in Rebeccini komentarji. Bralec ob tem nehote začne ceniti samoumevno udobje, ki nam ga omogoča 21. stoletje z vsemi svojimi izumi. Pisateljica je pripoved obogatila z resničnimi športnimi in mondenimi dogodki, vključno z rezultati, sodelujočimi in zmagovalci.
Odlično branje, ki je veliko več kot le zgodovinski ljubezenski roman.
Naslovu primerno se roman hrvaške pisateljice Nade Gašić z naslovom Voda, pajčevina začne z uničujočo poplavo v Zagrebu leta 1964, ki pri prebivalcih mestah zbuja strah, grozo in negotovost, še posebej ko poplave odnesejo prva človeška življenja. V obsedenem stanju se po zagrebških ulicah sprehaja deček po imenu David, ki je priča nenavadnemu dogodku; skrivnostni neznanec iz avtomobila odvrže v polivinil zavito truplo. David prestrašeno pobegne od kraja zločina, tu pa se zgodba romana šele dobro začne, saj se vanjo vpletejo tudi številni drugi liki, ob katerih se pripoved obrne v nepričakovano smer.
Večplasten in kompleksen roman preko srhljivega zapleta ponudi avtentičen vpogled v življenja Zagrebčanov in njihovih negotovih usod. Avtorica obenem eksperimentira z različnimi literarnimi žanri in pripovednimi prijemi; od kriminalke, toka zavesti, pravljice, transkripcij internetnih sporočil, natančne izdelave psiholoških profilov morilca pa vse do kulinaričnih nasvetov.
Tisto je najbolj ambiciozen roman v karieri kralja groze in suspenza, Stephena Kinga. Gre za obsežno pripoved, ki navkljub močni prisotnosti elementov nadnaravne groze in fantazije obravnava pereče družbene problematike kot so homofobija, rasizem, verski fanatizem, medvrstniško nasilje, fizična in čustvena zloraba ter predvsem prikaz srhljivih posledic mladostniške travme, ki posameznika zaznamuje tudi v dobi odraslosti.
Obsežni roman se odvija v dveh časovnih obdobjih, dogajanje pa je postavljeno v mesto Derry v ameriški zvezni državi Maine. Med letoma 1957 in 1958 spremljamo sedem najstnikov, zbranih v skupini Zgube, ki skušajo najti krivca za grozljivo smrt dečka Georgija, njegov starejši brat Bill pa pride na sled starodavnemu zlu, ki se prebudi vsakih 27 let, da bi se prehranjevalo z ljudmi, še najraje pa preži na nedolžne otroke. Ko najstniki odrastejo in zapustijo Derry, se zlo znova prebudi in tokrat napoči končni obračun z zlom, ki se zdi neuničljivo.
Georgia Warr je romantična, načitana in introvertirana 18 letnica. Njena zgodba se odvija med obdobjem prehoda iz srednje šole na fakulteto. Ima dobra prijatelja Pip in Jasona, druži jih ljubezen do teatra, pred leti so se spoznali na šolskem dramskem krožku.
Univerza v Durhamu, kamor se vsi trije odpravijo, za Georgio predstavlja nekakšen strah pred neznanim; misel na prihodnost pa ji obenem ponuja tudi občutek tolažbe. Pogosto se spopada z mislimi, da nekaj zamuja. Da zamuja spontano, sproščeno najstniško življenje, zabave, ljubezen. Sprašuje se, kako to, da se ne zaljubi, da se še ni poljubljala, da ne spozna nikogar, s katerim bi se želela intimno zbližati.
Roman Vsi razen mene je leta 2021 prejel nagrado YA Book Prize.
Prevod dela: Loveless
Roman ima tudi poučno spremno besedo Mateje Okanović: Mladostništvo – dragoceno obdobje raziskovanja.
Dominique Fortier je kanadska frankofonska avtorica, ki jo slovenski bralci že poznamo po romanu Papirnata mesta. Roman V nevarnem objemu morja je v originalu izšel tri leta pred Papirnatimi mesti, leta 2015. Njegovo izhodišče je Mont Saint-Michel, francoska gora otok, sveti romarski kraj, posvečen nadangelu Mihaelu, kjer je pred vstopom v 1. tisočletje nastala opatija in je danes del svetovne kulturne dediščine UNESCO. V delu se vsebinsko prepletata dve zgodbi: prva je fiktivna zgodba, ki se dogaja v samostanu v 15. stoletju, njen protagonist je slikar Élòi Leroux, ki se v samostan zateče po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, ki jo je po naročilu portretiral. Ob tej zgodbi ne spoznamo samo življenja menihov v opatiji in zgodovine samostana, pač pa je v središču avtoričine pozornosti intimna preobrazba mladega umetnika, njegova ljubezen in prebolevanje izgube. Izpostavljeno je slikarjevo trpljenje, njegova popolna ustvarjalna smrt in počasno ponovno rojstvo ob drobnih posameznih doživetjih v opatiji, ki ga močno zaznamujejo srečanja z romarji in slikarjevi stiki s takratnimi knjigami v samostanski knjižnici, ki jo umetnik opiše kot četrti vrt opatije (poleg zelenjavnega, zeliščnega in rožnega, str. 21). Tu je – čeprav nepismen – prepisoval knjige. Druga osrednja zgodba pa je avtoričina: prostorsko se gibljemo med Montrealom v Kanadi in Goro Sv. Mihaela v Franciji, s katero se je avtorica prvič srečala pri trinajstih letih in ob tem doživela občutek nedojemljive očaranosti. Avtorica raziskuje svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju Lerouxu, razmišlja o sebi kot o pisateljici, ki je razpeta med materinske obveznosti in lastne pisateljske ambicije ter o pisanju na splošno. Prav tako kot protagonist zgodbe, ki jo piše, je tudi sama v svojevrstni ustvarjalni blokadi, ki jo preseže po obisku Gore Sv. Mihaela. Pisanje Fortierove ustvarja atmosfero svetosti in dragocenosti, ne samo zaradi kraja dogajanja, pač pa tudi zato, ker govori o tem, kar je človeku posamezniku v intimnem bistvu najbolj sveto – o ljubezni in samouresničenju. Temačni temi življenjske krize in trpljenja avtorica postavi nasproti številne svetle iskre življenja, s katerimi je presvetljeno doživljanje obeh protagonistov (doživljanje narave, razmišljanje o pomenu besed, o življenjskih vrednotah …) tako v srednjem veku kot v sodobnem svetu. Delo je zelo navdihujoče, kljub fragmentarnemu podajanju obeh zgodb in dvema časovnima tokovoma deluje harmonično, je hkrati kratko in jedrnato, a obenem bogato z drobnimi detajli pogleda posebnih protagonistov. Slovenska izdaja je obogatena z dobrodošlimi opombami (največkrat s kratkim pojasnilom zgodovinskih dejstev ali omenjenih oseb) prevajalca in spremno besedo Katarine Marinčič. Delo je bilo leta 2016 nagrajeno s kanadsko literarno nagrado Governor General’s Award.
Zgodba nas popelje v študentska leta, kjer se pogosto spletejo vseživljenjska prijateljstva. V študentskem domu se prepleteta življenji mlade nadarjene glasbenice Grace in navdušenega fotografa Matta. Iz pristnega prijateljstva se razvije zaljubljenost in ljubezen. Spremljamo njuno mladostno raziskovanje sveta in odnosov, ter njunih življenjskih odločitev, ki ju pripeljejo do kratke ločitve. Splet naključij in nepremišljenih dejanj njunih bližnjih zapelje njuni življenji v popolnoma nasprotne smeri in tako se Matt še po petnajstih letih sprašuje, le kaj je šlo narobe in kje je naredil napako, saj kratko srečanje z Grace obudi vse občutke in čustva izpred toliko let. Odkrivanje vseh zamolčanih skrivnosti mu spremeni vse poglede na življenje, tako v preteklost kot tudi v prihodnost.
in nato