skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zadnja leta Jurija Gustinčiča

Žanrspomini
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaTrst, 2023
Založba
Spremna beseda Javorka Križman
Ervin Hladnik-Milharčič
Ključne besede novinarstvo, spomini
Število strani

58

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

1-2 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Osebno pričevanje o človeku, ki je zaznamoval slovenski novinarski prostor.

Knjiga Zadnja leta Jurija Gustinčiča, ki jo je napisala pravnica Martina Golob, je topel in intimen biografski portret enega najvidnejših slovenskih novinarjev. Avtorica se osredotoča predvsem na zadnji dve desetletji Gustinčičevega življenja, ko sta se s stricem osebno zbližala in preživela veliko časa skupaj. Iz pripovedi izžareva spoštovanje do njegove izjemne profesionalne poti in njegove prisrčne, radovedne osebnosti, ki je kljub visoki starosti ostala živahna, kritična in vedoželjna.

Jurij Gustinčič je bil sinonim za vrhunsko zunanjepolitično novinarstvo. Kot dopisnik iz različnih svetovnih prestolnic, med drugim iz Londona, Moskve in Washingtona, je domači javnosti približeval ključne geopolitične premike in kompleksnost hladne vojne ter dogajanje v ZDA v času velikih političnih pretresov. Cenili so ga zaradi izjemne analitičnosti, širokega pogleda na svet in jasnega, pronicljivega sloga. Njegov vpliv na razvoj slovenskega novinarstva je bil trajen – veljal je za zgled profesionalnosti, poročevalske pogumnosti in intelektualne širine. Za svoje delo je prejel najvišjo jugoslovansko novinarsko nagrado Moše Pijadeja, mesto Ljubljana pa ga je imenovalo za častnega člana. Knjiga je obogatena s spremnima besedama: prvo je prispevala njegova dolgoletna tesna prijateljica Javorka Križman, drugo pa novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki pokaže širši pomen Gustinčičevega dela za slovenski in mednarodni medijski prostor.

Pomemben del knjige predstavlja tudi pripoved o Gustinčičevih družinskih koreninah. Njegova mati Anica Lokar je bila sestra Danila Lokarja, uglednega ajdovskega zdravnika in pisatelja. Gustinčič je v Ajdovščino pogosto zahajal in avtorica z izjemno toplino opisuje skupne družinske izlete, obiske pri ostalih Lokarjevih sorodnikih ter globoko medsebojno naklonjenost. Martina Golob, sicer vnukinja Aničine in Danilove sestrične Vide, v knjigi nežno oriše to sorodstveno mrežo, medsebojno spoštovanje ter vpliv Lokarjeve dediščine – Anice, Danila, Arturja in ostalih Lokarjev – na Gustinčičev značaj in vrednote.

Gre za osebno, spoštljivo in zgodovinsko dragoceno pričevanje o človeku, ki je globoko zaznamoval slovensko novinarstvo in ostal zvest svojim koreninam.

Jurij je veliko pripovedoval o svojem življenju po svetu. Od vseh mest, v katerih je živel, je imel najraje London. Včasih, ko je srečal svojega soseda, ki je bil tudi povezan z Anglijo, sta se pozdravila in govorila kar po angleško. Zelo rad se je spominjal Moskve in svojega očeta. V stanovanju je imel majhno sliko z religoznim motivom, za katero mi je povedal, da je spomin iz Moskve in najstarejši predmet v njegovem stanovanju. Rad se je spominjal svojega odraščanja v Moskvi, predvsem v kulturnem smislu, kako je na primer šel na koncert, na katerem je igral sam Šostakovič.

(str. 25-26)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zadnja leta Jurija Gustinčiča.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 65
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0