Vonj po jasminu

Bert Pribac je slovenski pesnik, prevajalec in esejist, čigar življenje je bilo razpeto med slovensko Istro in Avstralijo, kamor se je avtor izselil zaradi neuglašenosti s političnim režimom v Jugoslaviji. Po dolgem obdobju krajših obiskov v rodni Istri se je leta 2005 za stalno vrnil v Slovenijo. V Avstraliji je v literarnih revijah objavljal pesmi v angleščini, tam sta izšli tudi dve avtorjevi zbirki pesmi v slovenščini (Bronasti tolkač, 1962 in V kljunu golobice, 1973). Po letu 1991 so njegove pesniške zbirke izhajale v Sloveniji (Prozorni ljudje, 1991, Bronasti tolkač in druge pesmi, 2000, dvojezična Poljubi me Koštabona (Kiss me Koštabona), 2003,  Vonj po jasminu, 2008 in Podobe zlodjev in svetnikov, 2010). Leta 2012 je Bert Pribac prejel državno odlikovanje red za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.

V pesniški zbirki Vonj po jasminu vstopamo v Pribčev lirični svet, kjer se skozi ubesedovanje šavrinskega gričevja in njegove okolice in doživetij avstralske pokrajine razkriva razdvojenost med dvema domovinama. Pesmi prežema globoko občutenje hrepenenja, nostalgije, osamljenosti, doživljanja narave ter iskanja tolažbe v veri v obstoj višjega smisla človeškega življenja in v iskanju moči zapisane besede.

69 pesmi je v zbirki razdeljeno v pet poglavij z lastnim, večinoma prostorsko opredeljenim naslovom (Šavrinske pokrajine, Izza daljnih obal, Šterna pred hišo, Videnja in sanje in Stanje sveta). V začetnih poglavjih se pogosto pojavljajo konkretni realno poimenovani prostori (npr. Koper, Trst) ali pesmi posvečene posameznikom (pesem Samotni starec), avtor v pesmih ohranja narečne istrske besede (npr. kortina, prašće, kanava … z razlagami na dnu strani) in običaje, tudi ljudska poimenovanja lokacij (npr. koprska Callegaria ali Bošedraga). Slikoviti so utrinki iz narave, ki jih avtor pogosto razvije v prispodobe dogajanja v njegovi duši. V naslednjih poglavjih konkretni prostori vse bolj bledijo, preglasijo jih spomini, videnja, sanje … iz zunanjega sveta se vse bolj pomikamo v sfero splošno človeških ugibanj o večnosti, smislu, obstoju absolutnega, minljivosti. Verz je prost, pesniški jezik izviren in bogat, a bralcu še vedno razumljiv in dostopen.

Zbirka, ki nas bo zlahka prestavila v posebno magično, lirično, z nostalgijo, hrepenenjem in skrivnostnostjo prepojeno atmosfero slovenske Istre ali nas pritegnila v razmišljanje o splošnih človeških vprašanjih.