Trst, obrnjen na glavo : (petnajst sprehodov po mestu vetra)

Trst, obrnjen na glavo je delo, v katerem pisatelj in novinar Mauro Covacich z izostrenim občutkom za prostor in spomin oriše mesto, v katerem je preživel otroštvo in mladost. Žanrsko se izmika enoznačni opredelitvi, saj je preplet potopisa, eseja, memoarske proze in osebnega dnevnika, zato deluje kot živ, rahlo razsrediščen mozaik. Namesto splošno znane – in pogosto stereotipne – podobe Trsta Covacich izriše drugačen portret mesta (in njegove širše okolice), ki je bolj intimen, manj olepšan, a zato toliko bolj prepričljiv.

Fragmenti, ki sestavljajo knjigo, so nanizani navidez arbitrarno, a jih povezuje izrazito osebna nota. Pisanje je sveže in neposredno, avtor iz drobnih detajlov izlušči zgodbe, ki razkrivajo skrite plasti mesta. Skupaj z njim se sprehajamo po ulicah in četrtih, opazujemo arhitekturo, se ustavljamo ob spomenikih in krajih spomina, obiščemo Rižarno, Miramare, Barkovlje … Ob tem mimogrede spoznavamo zgodovinske podatke, vključno z različnimi -izmi, ki so zaznamovali večkulturni Trst in oblikovali njegovo identiteto. Na ulicah srečujemo osebnosti, ki so mesto soustvarjale ali ga zaznamovale: Franca Basaglio, Edoarda Weissa, Ottilia Globočnika, Borisa Pahorja in druge tržaške literate.

Covacich je pozoren opazovalec; drobni prizori v njem sprožajo spomine, ki jih prepleta z anekdotami, zanimivostmi in praktičnimi nasveti – od tega, kako v Trstu pravilno naročiti kavo, do priporočil, katero osmico obiskati ali kam se odpraviti na tek. S prepletanjem osebnih izkušenj iz otroštva in mladosti ter refleksij o minulem času razpira plasti mesta, ki zunanjim obiskovalcem pogosto ostanejo nevidne. Bralca tako povabi na sprehod, na katerem skrene z ustaljenih poti, in na ta način odpira prostor za drugačno, bolj poglobljeno doživljanje Trsta. Poleg pričujoče zbirke, ki je v izvirniku izšla leta 2006, je Mauro Covacich rodnemu mestu posvetil tudi roman Mesto v meni, za katerega je prejel nagrado Tomizza.