Starost in radost

Starost in radost je tretja v seriji knjig o obdobjih človeškega življenja, ki jih je napisala Linn Skaber, vse tri pa krasijo izjemne ilustracije Lise Aisato. Avtorica v spremni besedi prizna, da je pravzaprav najprej želela napisati prav to zadnjo knjigo, saj se ji je starost od vedno zdela zanimiva tema. Tako kot prejšnji dve (Čez potok, ne čez most ter Leta so številke) je tudi ta knjiga zbirka kratkih zgodb, zgodbenih drobcev in pesmi, med katerimi so ob odličnih ilustracijah podane tudi kratke (do)misli(ce). Vsem skupen je odličen slog (ter prav tako odličen slovenski prevod Marije Zlatnar Moe), vseskozi poetičen, hkrati pa izredno neposreden, iskren v podajanju različnih življenjskih situacij in refleksij.

Zvezde pričujoče knjige so starostniki, ki se spopadajo z vsem, kar temu življenjskemu obdobju pritiče: zdravstvenimi težavami, osamljenostjo, smrtnostjo, nevidnostjo, pozabljivostjo, željo po bližini. Včasih se zdijo kot tihi opazovalci življenja, ki teče mimo njih, oni pa ga živijo vse bolj navznoter. Spet drugi se temu uprejo – ter požvižgajo na vse, kajti kdaj če ne v starosti, boš zaživel čisto po (samo)svoje. Tako kot v zgodbi o ženski, ki je prodajalka v drogeriji ne prepozna več, čeprav je celo življenje tam kupovala isti parfum z vonjem po šmarnicah. In si potem izbere najmočnejšega, zato da ni več neopazna temveč skorajda kričeče prisotna.

Knjiga je polna topline, tenkočutna pripoved o jeseni življenja ter o vseh čustvih, ki se porajajo ob njej.