Simfonija v belem

Avtorica neutrudno in subtilno stopnjujoče odstira družinsko zgodbo, ki bralca dodobra presune. V romanu retrospektivno navaja dogodke in dejanja članov družine in prikaže nadvse srhljive posledice neizgovorjeno zapovedanega molka. Intima družine se razgalja postopoma, avtoričin lirični slog spretno le tu in tam nakaže določeno zlorabo, pripoved torej sprva teče umirjeno, a se zatem vedno bolj temačno razrašča in peni. Osrednji protagonistki, sestri Clarise in Maria Ines, sta lika, psihološko izredno dobro izrisana, njuna travmatična doživetja pa prikazana evokativno. Kar se je zgodilo v njunih življenjih in kako sta se v določenih obdobjih odzivali, se v tem kakovostnem in globokem romanu za dolgo vtisne v bralca. (roman je leta 2003 prejel nagrado Joseja Saramaga)