Rob zemlje : obmorski spomini

Žanravtobiografski roman
Narodnostavstrijska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2013
Založba
Prevod Breda Biščak
Število strani

111

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Življenje na obali Avstralije

Avtobiografija najbolje prevajanega in prodajanega avstralskega pisatelja Tima Wintona je slavospev morju in življenju z njim. Opisuje doživljanje in občutenje obalnega življenja. Avtor je bil rojen v Perthu in vse življenje biva na zahodnih obalah celine. Celo otroštvo je vsa poletja z družino zapustil mesto in počitnice prebil na obali. Oče ga je naučil ribarit. Dopoldneve so preživljali na morju, ob popoldnevih, ko je z morja zavel veter, pa so ostali v hiši in veliko, veliko brali. V najstniških letih ga je ocean povsem posrkal vase. Potapljal se je na dah in deskal, v stiku z morjem je doživljal veselje in strah, užitke in stiske. Ko je odrasel je postal pisatelj. Z družino živi v pritličnem ribiškem mestu. Morje vidi skoraj vsak dan, če ga ne, ga pogreša. Rad paberkuje po obali. Z družino najraje preživlja dopoldneve na morju, ob popoldnevih, ko z morja zaveje veter, pa berejo. Avtobiografija je slavospev morju..

Glej tudi:

»Nismo ljudje morja, kot so to bili veliki pomorščaki, prej smo obmorski ljudje, ki najdejo zadovoljstvo na robu stvari. Ob morju ne živimo, ker nam to kot lenemu narodu kratko malo bolj prija, marveč zaradi dveh skrivnosti: morje ti prej pride naproti; njegovi čudeži in čudesa so občasno otipljivejši, naj bodo še tako nepojasnljivi. Razgled, ki se premika, kotali, kipi, vrtinči, besni in spreminja iz minute v minuto, nam nudi večje obilje, več možnosti. Prirojeni človeški občutek nam pravi, da se bo, če boš dovolj dolgo zrl z verande proti morju, prej ali slej nekaj pojavilo. Smo rasa verandnikov, in kot je v svoji študiji o arhitekturi zapisal Philip Drew: ‘Veranda je interval, prostor, v katerem življenje nastaja z improvizacijo. Plaža je v Avstraliji krajina, ki jo lahko enačimo z verando, je veranda na robu celine.’ Izpod nasršenih obrvi naših hiš, v plitvinah in onkraj linije, kjer se lomijo valovi, zremo proti morju in dejansko se pojavijo stvari, prekrasne stvari.« (str. 44-45)

»Tu, tako daleč od obale, se ob vsaki sekundi užitka vedno pojavi trenutek zaskrbljenosti, ki preraste v drget, ki te spreleti le na odprtem morju, ko zajameš sapo in se potopiš v hladnejšo, globljo vodo, kjer ti pritisk skozi vse telo požene val sprememb. Med spustom se sprostim in čutim, kako se mi voda razlije po koži kakor trepet poželenja. V ušesih mi od morja zvoni in kvaka in tleska. Srce mi nežno in redno utriplje. Jadram, letim in pod menoj se razpira vsa dežela.« (str. 62-63)


Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Rob zemlje : obmorski spomini.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 16
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja