Presajena roža ni le deseta knjiga v dragoceni zbirki Besede s planote, je tudi dokument časa, ki je nepopravljivo spremenil podobo slovenskega hribovja. Olga Kolenc, rojena v Logu – Pri Tincu, nas popelje na Vojskarsko planoto v drugo polovico 20. stoletja, ko so industrializacija Idrije, razvoj Nove Gorice in klic »boljšega življenja« v dolini začeli neustavljivo redčiti vrste stalnih prebivalcev.
Avtorica svojo osebno izkušnjo preselitve uporabi kot nit, s katero tke širšo zgodbo o izseljevanju, prilagajanju in ohranjanju identitete. Vojskarska planota, nekoč polna kmečkega vrveža, otroškega smeha in specifičnega narečja, se v njenih spominih kaže v svoji prvinski podobi – kot prostor trdega dela, razpršene poselitve in globoke povezanosti z zemljo. Skozi oči družine Kolenc spremljamo prelomne trenutke od konca petdesetih do začetka sedemdesetih let, ko so se kmetije na območju Vojskega, Hleviš, Čekovnika in Kanomlje postopoma opuščale, polja pa prepuščala gozdu.
Kolenčeva ne piše kot zunanja opazovalka, temveč kot udeleženka, ki v zapise vpleta lokalni govor in drobne detajle vsakdana, ki bi brez takšnih zapisov potonili v pozabo. Njen osebni spomin tukaj preraste v kolektivno zgodovino.
Danes, ko so številne domačije na planoti le še prazne lupine ali vikendi, Presajena roža opominja na tihi pogum tistih, ki so odšli, in nostalgijo tistih, ki so ostali. Je univerzalna pripoved o izkoreninjenju, ki bo pritegnila bralca, ki je moral zapustiti svoj dom, da bi si ustvaril novega, a je korenine za vedno pustil v rodni grudi.
Objavljeno: 24.03.2026 12:46:54
Zadnja sprememba: 24.03.2026 12:49:53