Poljub, ki riše ustnice : [zbrana besedila]
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Študentska založba |
Ključne besede | Metaforika, Popevka, šanson |
"Smo kot slavoloki zmage / senca potepuških psov, / nekakšen korzo za golobe, / ki ne najdejo domov." (str. 86)
Najbrž ga ni Slovenca, Slovenke, ki Predina – nekaterim odličnega, drugim ‘drugačnega’ – kantavtorja, hkrati avtorja lastnih popevkarskih/šansonskih besedil, ne bi poznal. Najbrž tudi ne bo napačno reči, da je bil v pevskih in pesniških začetkih mnogim vzor in morda navdih za metaforično polna poetična besedila. Ljubezenska tematika. Šansoni, z na trenutke posmehljivim, rahlo sarkastičnim pridihom, z majhnimi paradoksalnostmi in črnim humorjem, označujejo pričujočo zbirko zbranih besedil. In rišejo poljube. In objemajo nalezljivi smeh. In avtor poziva družbo, bogove, Dedke Mraze in še koga k reakciji. Predin je svoboden, angažiran, črno-humoren. Globok in globlji in predvsem in povsem smiseln tistim, ki radi berejo med vrsticami. In seveda, gre za popevke. Gre za šansone. Vendar nenavadne, saj popevkarstvo avtor dviguje že vsa ustvarjalna leta nad vsakdanje nesmisle in ga zapredali v večznačnost, poetičnost in samosvojost, tako značilno – in da, tako všečno. Zelo všečno.
Objavljeno: 04.03.2019 11:46:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:37
Nič ni bolj nespodobnega kot sreča
Kakšni časi.
Kakšni časi, za mladost ubit.
Nikoli več ne bo noben vladar,
ne šola, niti red, ne car
meni hrebet spet zravnal
in vrnil čist in mlad obraz. (str. 112)