Opisovanje oblakov

Človek je lahko izgnanec v domovini, lahko je v lastnem domu, lahko v sebi. Dantejevski pregnanec si ustvari domovino v pesmi. V jeziku. In jo išče v Hajfi, Moskvi, Kairu, Bejrutu, Tunisu, Parizu, Damasku, povsod. Ampak tolažba “saj noč ni večna” nakazuje na trohico upanja, ki menda zadnje umira. Ki pa se kljub vsemu izrojeva v brezdomstvo, samoto, bežnost, upor. Upor proti politični situaciji, klasičnemu jeziku in upovedovanju, nepravici. Arabski avtor, rojen v Galileji, se kot šestletnik znajde v reki beguncev proti južnemu Libanonu. Njegovo življenje je življenje nenehnih sprememb. Je pesnik upora, ljubezni, spremembe, minevanja in hrepenenja po vrnitvi v domovino.