Nevidni

Nevidni je razmeroma kratek roman, ki se je v letu 2017 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado. Dogaja se v začetku 20. stoletja na odročnem otočju na severu Norveške. Delo je poetično realistična kronika življenjskih poti v arktičnem krogu, ki bralcu nudi vpogled v minimalizem časa in prostora, ki jima je obilje in varnost sodobnega časa povsem tuja. Govori o povezanosti z naravo, življenju in smrti, upanju in obupavanju družine kmeta in ribiča Hansa Barrøya, ki živi na enem izmed odmaknjenih otočkov divjega lofoškega arhipelaga. V neizrekljivi lepoti in surovosti domačega otoka valovi med polarnim mrazom in zimskimi viharji ter neprekinjenim poletnim soncem. Njihova življenja so povsem odvisna od krhkega ravnovesja, ki so ga vzpostavili z neusmiljenim okoljem in ki se lahko kadarkoli podre. Kruti življenjski pogoji so primrznjeni v njihovo dušo in zato je otočanov pogled na svet nekaj posebnega. Ribičeva hčerka Ingrid, katere odraščanje spremljamo v romanu, razmišlja tako: »Otočan se ne boji, v nasprotnem primeru nima tukaj kaj iskati, lepo naj spoka in se kot vsi drugi odseli na kakšno gmajno ali v dolino, to bi bila katastrofa, otočan je mrk, pa ne, ker ga je strah, ampak ker je resen.« A kljub mrkosti, samosti, zemlji in morju, ki neusmiljeno lomita njihovo voljo ter uničujeta njihova telesa in duha, se skozi njihovo držo odraža dostojanstvo in ponos na lastno neodvisnost in svobodo.