Nevidni

Žanrdružbeni roman
Narodnostnorveška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Prevod Darko Čuden
Ključne besede Družbene razmere, Preživetje, Norvežani
Število strani

202

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nevidni, nezlomljeni

Nevidni je razmeroma kratek roman, ki se je v letu 2017 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado. Dogaja se v začetku 20. stoletja na odročnem otočju na severu Norveške. Delo je poetično realistična kronika življenjskih poti v arktičnem krogu, ki bralcu nudi vpogled v minimalizem časa in prostora, ki jima je obilje in varnost sodobnega časa povsem tuja. Govori o povezanosti z naravo, življenju in smrti, upanju in obupavanju družine kmeta in ribiča Hansa Barrøya, ki živi na enem izmed odmaknjenih otočkov divjega lofoškega arhipelaga. V neizrekljivi lepoti in surovosti domačega otoka valovi med polarnim mrazom in zimskimi viharji ter neprekinjenim poletnim soncem. Njihova življenja so povsem odvisna od krhkega ravnovesja, ki so ga vzpostavili z neusmiljenim okoljem in ki se lahko kadarkoli podre. Kruti življenjski pogoji so primrznjeni v njihovo dušo in zato je otočanov pogled na svet nekaj posebnega. Ribičeva hčerka Ingrid, katere odraščanje spremljamo v romanu, razmišlja tako: »Otočan se ne boji, v nasprotnem primeru nima tukaj kaj iskati, lepo naj spoka in se kot vsi drugi odseli na kakšno gmajno ali v dolino, to bi bila katastrofa, otočan je mrk, pa ne, ker ga je strah, ampak ker je resen.« A kljub mrkosti, samosti, zemlji in morju, ki neusmiljeno lomita njihovo voljo ter uničujeta njihova telesa in duha, se skozi njihovo držo odraža dostojanstvo in ponos na lastno neodvisnost in svobodo.

Glej tudi:

Take tišine zlepa ni.
Posebnost je ta, da se pojavi na otoku. Hujša je od tišine, ki se nepričakovano spusti nad gozd. V gozdu je pogosto tiho. Na otoku je tišina tako gluha, da se ljudje ustavijo in razgledujejo, čudijo se, kaj se dogaja, skrivnostna je, na meji mamljivega pričakovanja, kot tujec je, ki se pod črno kapuco neslišno potika po otoku. Tišina je odvisna od letnega časa, lahko je daljša med zimsko zmrzaljo, kot recimo takrat, ko je otok vklenjen v led, poleti pa kot presledek med enim in drugim vetrom, med plimo in oseko, ali od čudenja, ko vdihneš in izdihneš.
Pa se spet na lepem zadere galeb, spet od nikoder zapiha, nahranjen otroček se zbudi in vrešči na ovčji koži. In spet lahko poprimejo za orodje in delajo naprej, kot bi se ne zgodilo nič. Kajti ravno to se je zgodilo, nič. O tišini se govori pred viharjem, o tem, da je tišina lahko svarilo, pozivi k dejanju, ali pa da je potrebno za njeno razumetje prelistati kar nekaj Biblije. Tišina na otoku pa ni nič. Nihče o njej ne govori, nihče se je ne spominja in je ne poimenuje, pa če jih še tako prizadene. Zanje je tišina majcen vpogled v smrt, ko so še živi. (str. 78)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nevidni.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3