Nečloveška komedija

Zgodba nam je še kako znana in vsakdanja: Nihče ne bi pomislil, da se je za vrati te družine dogajalo kaj tako nezaslišanega. Emil Krol je običajen tridesetletnik z učiteljskim poklicem in pisateljskimi ambicijami. Spremljamo ga na poroko sestrične, kmalu za tem pa že na poti v Budimpešto, kjer po literarnem večeru spozna bodočo partnerko, pedagoginjo Natalie. Prav kmalu si postaneta oddaljena, še bolj, ko si ona zaželi otroka. Tudi v službi mu ne gre najbolje, saj ga obtožijo malomarnosti in kraje ter ga, v resnici po krivem, odpustijo. Postane pisatelj, zaposli se v fotokopirnici, medtem pa preučuje zapiske študentov, predvsem tiste o smrti. Načrtuje samomor. Natalie je noseča in obvesti ga, da ga zapušča. Hladnokrvno jo umori in truplo razkosa. Pri transportu paketa s truplom ga dobijo. Torej zgodba sama po sebi res ne bi bila nič posebnega, kar je pri njej genialno, je to, da se lahko ves čas nasmihaš ali tudi na glas režiš pisateljevi pronicljivosti, opisom situacij, stvarnosti, Emilove notranjosti, klikom v njegovi glavi ter našim občečloveškim zablodam in vprašanjem o resnici. Vsa ta norčavost in lahkotonost knjigo v bistu delata zelo resno in vredno razmisleka o tem, kaj nas spreminja v “morilce” in kdo ali kaj tu v resnici mori. Romanu sledita še dve samostojni deli: Da capo in NN, v obeh je perspektiva pripovedovanja zamenjana, tako kot že v prvem, ko iz onostranstva spregovori tudi Natalie. Izredno pisanje poljskega pisatelja, zelo dober prevod Tatjane Jamnik.