Najemnik

“Stopiva k tarči in bliže ko sva, bolj je Krešimir začuden: v njej bi moralo biti deset lukenj od krogel, vendar jih je samo pet.
Čez kak trenutek dojame, kaj sem naredil: z vsakim od svojih petih strelov sem zadel naravnost v eno od njegovih lukenj. Za hip je vse tiho, potem pa Krešimirja preplavi bes. Zelo vzkipljiv je, v vsakem trenutku se mu lahko strga – kar tako, na lepem. Sicer to dobro skriva, zato ljudje večinoma niti ne slutijo, kaj se pripravlja,a z leti sem dobil občutek za to – z drugimi besedami – naučil sem se prepoznati sprožilce. krešimir ne mara izgubljati, še bolj pa sovraži, kadar kdo brije norce iz njega. Vedel sem, kaj delam.” (str.143)