Mesečeva vila

Žanrpravljica
Narodnostfilipinska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2013
Založba
Zbirka Angažirano
Prevod Špela Pahor
Ključne besede filipini, Ljudske pravljice
Število strani

68

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Filipinske ljudske pravljice prvič v slovenskem jeziku!

V zbirki Nit je kot druga knjiga izšla zbirka filipinskih ljudskih pravljic, ki jih je zbrala italijanska mladinska pisateljica Francesca Lazzarato. Pripovedujejo o tem, kako je velikan Ang-ngalo oblikoval svet in ustvaril prve ljudi, kako so nastali Filipini, kako sta se poročila Sonce in Luna, kako so živali napolnile zemljo in morje, kako so nastale zvezde, zakaj je nebo tako visoko, kako se je rodila mavrica, zakaj imajo Filipinci rjavo polt, kako so nastale rastline, naprimer banane, drevo manga, kokosova palma, vodni cvet in riž. Nekaj je tudi živalskih pravljic, na primer o bivolu in konju, o ribi, muhi, osi in polžu, o sokolu, petelinu in kokoški. Izvemo tudi, zakaj se plemena vojskujejo med seboj in kako so ljudje postali lovci na glave. Beremo o jutranji zvezdi Gaj Gajoma, o mački in divjem možu, na koncu pa še o mesečevi vili. Zadnje strani so namenjene kratki predstavitvi Filipinov: ozemlja in državne ureditve, jezikov in verstev, gospodarstva, zgodovine, različnih plemen, narave, živali in rastlin, običajev in ljudske kulture.

Ko ljudje še niso bili ustvarjeni, je bila Zemlja prazna in samotna. Svet je bil ves nov in zelen, tu so rasle čudovite rože, ki jih ni nihče nabiral in so tekle bistre vode, v katerih se nihče ni kopal. Tako je bog Magbabaya, ko je pogledal dol skozi okno svoje nebeške hiše, takoj rekel: “Kakšna škoda! Tako lep svet, pa ni nikogar, ki bi se ga veselil!” Torej je prišel na misel, da bi se spustil na Zemljo in jo naselil z možmi, ženami in otroki, a naj jih ne bi bilo veliko, niti premalo. Komaj je prišel v tisti pust svet, je vzel malo gline in oblikoval toliko postavic, kolikor jih je le mogel. In čisto vse so mu bile malo podobne.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Mesečeva vila.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 32
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja