Mati Ivana Angelska

Jaroslav Iwaszkiewicz (1884-1980) velja za enega najpomembnejših sodobnih poljskih pisateljev, ki se je bralcem najbolj zapisal v spomin s svojimi kratkimi zgodbami in novelami, med katerimi je največ prahu dvignila Mati Ivana Angelska, ki je izšla leta 1946 v zbirki Nova ljubezen. V nasprotju z večino literarnih kolegov, ki so se v svojih delih neposredno posvečali refleksiji terorja pravkar končane druge svetovne vojne, je Iwaskiewicz z Mati Ivano Angelsko odpotoval v daljno preteklosti in s te “varne” časovne distance obravnaval aktualne problematike poljske družbe kot so morala, krivda in posameznikovo soočanje z obstojem čistega zla.

Novelo so navdihnili resnični dogodki iz leta 1633, ki so se pripetili v francoskem mestu Loudun; v bližnjem uršulinskem samostanu se je med redovnicami pojavilo več primerov domnevne obsedenosti s hudičem, vraževerno prebivalstvo in oportunistična cerkvena oblast na čelu z zloglasnim kardinalom Richelieujem pa je našla krivca v priljubljenem duhovniku Urbainu Grandieru, sicer kardinalovem velikem nasprotniku, ki je bil v odmevnem sodnem procesu obsojen na smrt na grmadi. Iwaszkiewicz je novelo prestavil iz Francije na rodno Poljsko in sicer v odmaknjeno mesto Ludinj na vzhodu države blizu Smolenska; tja nekega dne prispe idealistični jezuit Jožef Surin, da bi na zahtevo cerkve izpeljal proces izganjanja hudiča, ki naj bi obesedel redovnice na čelu s prednico matero Ivano Angelsko. Med bivanjemu v Ludinju se izkaže, da Surinova vera in volja nista tako močni kot se je sprva zdelo, saj se duhovnik razgali v vsej svoji ranljivosti, čustveni nestabilnosti (slednjo skuša zatreti s pogostim fizičnim samopoškodovanjem), erotični nepotešenosti in večnem strahu pred samoto.

Mati Ivana Angelska je psihološko kompleksna in z grozljivim vzdušjem zaznamovana novela, ki jo je moč razumeti kot pisateljevo subtilno analizo človekovega razumevanja zla in kritiko oblasti, ki je tokrat resda cerkvena, vendar s svojimi manipulativnimi prijemi in željo po kontroli spominja na oblast v vseh možnih oblikah. Novela je bila deležna tudi kultne filmske adaptacije v režiji Jerzyja Kawalerowicza, ki je ob izidu leta 1961 prejela posebno nagrado za režijo na Festivalu v Cannesu.