Luiziana : roman

Žanrzgodovinski roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1981
Založba
Prevod Vital Klabus
Ključne besede Suženjstvo
Število strani

647

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

21-22 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

V ozadju zgodovinskega dogajanja kronika (1830–1863) plantažniške družine francoskega rodu z Juga Združenih držav Amerike

Saga plantažniške družine Damvilliersov. Glavna oseba je lepa in ambiciozna Virginija Trégan, ki se 18-letna vrne iz Pariza v Luiziano, kjer kmalu osvoji srce bogatega markiza Adriena de Damvilliersa in se ustali na njegovi bombažni plantaži Bagateli. Njen mož in otroci, upravitelj plantaže, bogati sosedje, črnci, priseljenci iz Evrope, neworleanski meščani in drugi so glavni in stranski igralci tega zgodovinskega romana, ki se začne pred državljansko vojno, ko je Jug na višku svojega blagostanja in se zaključi z njegovim porazom in brisanjem stoletnih tradicij.
Nit zgodbe kot nevtralni opazovalec povezuje šarmantni Clarence Dandrige, bagatelski upravitelj in pisec kronike Damvilliersov. Bregovi Misisipija pa so njen okvir, kjer se prepletata fantazija in resničnost, življenjske zgodbe sužnjev in lastnikov plantaž, njihove strasti in ambicije ter nov veter s severa.

Očetje jezuiti, ki so se trudili pokazati svojim učencem vse, kar jim lahko odkrije duh, so na začetku leta 1843 peljali le-te v stari muzej nasproti hotela Saint-Charles, kjer so bile razstavljene “znamenite kemične slike gospoda Daguerra, ki sta jih pripeljala v Združene države gospoda Maffery in Bonati”. Marie Adrien je tako videl “Sicilske večernice”, “Polnočnico v cerkvi Saint-Etienne-du-Mont v Parizu”, “Benetke, karnevalsko noč”, “Zemeljski udor v Godeujski dolini v Švici”. Iznajdljiv postopek, ki je razkrojil svetlobo, je dajal dioramam še nenavadno učinkovitost, s tem da je zbujal popolno iluzijo resničnosti. Vsaj razstavljalci so to trdili. Bogati učenci dobrih očetov so si obljubili, navdušeni nad čarom teh nazornih slik, da bodo zagotovo, ko bo prišel čas, da krenejo na “potovanje po Evropi”, obiskali tako čudovite kraje. Za te prihodnje plantažnike, pravnike, ladjarje, vojake ali trgovce je bila videti zagotovljena trajnost južnjaške družbe daleč od prostaškega industrijskega sveta, stran od neuspešnih ljudi. Ti otroci raja, ki so bili vzgojeni v vonjavi po magnolijah in so jim služili ubogljivi sužnji, so se z učenjem pripravljali na to, da bodo uživali naravne prednosti neposnemljive civilizacije. Pred njimi je bil en sam cilj – sreča. (str. 402)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Luiziana : roman.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 13
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0