Krka pa teče naprej

Žanrdomačijski roman, kmečki roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1983
Založba
Ključne besede rodovni roman
Število strani

435

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pisatelj je v romanu Krka pa teče naprej najprepričljivejši pri opisovanju nekdanjega kmečkega življenja ter pri besednem slikanju pokrajine ob Krki. Osrednja vsebinska nit romana je zgodovinska kronika o pisateljevi ugledni rodovini. Čeprav gre za leposlovje, se pri pisanju opira na dokumentarno gradivo iz družinskega arhiva. Časovni razpon dogajanja je zelo širok, začenja se s pisateljevim prapradedom, spremljamo pa življenjsko pot štirih ali petih zapovrstnih rodov od Napoleonovih časov do zadnje četrtine 20. stoletja, skoraj sago o družinskem življenju ter gospodarskem in družbenem vzponu ugledne vavtovške rodovine. Glavnina dogajanja je sicer zgoščena v Vavtovcu, razširi pa se vse do Novega mesta, Ljubljane in celo v tujino, na Dunaj, kamor zanese življenje enega zadnjih lastnikov Štularjevega mlina.
Pisatelj je ob prapradedu, pradedu, dedu in očetu Štularjeve rodovine živo opisal tudi njihove družinske člane, pa vaške sosede in druge osebe, katerih poti se tako ali drugače križajo z njihovo (škrjanški stric Jožef, revolucionarni meksikanar Drejc, slikarja Goldenstein in Kambič, pisatelj Trdina, pesnik Kette). Pri prikazovanju dogodkov ter opisovanju narave in oseb uporablja lokalne besede, starinske izraze in duhovita ljudska rekla, vse to pa naredi jezik živ in ustrezen času, ki ga opisuje ter naredi branje tekoče.

Mete, mete sneg v Vavtovcu. Dan za dnem se vse globlje pogrezajo vanj hiše in bajte, ljudje in živali. Še celo farovž in cerkveni stolp lezeta v sneženi puh.
Potem se uvremeni. Čez dan sije sonce, ponoči luna in zvezde. Pritisne mraz. Vse ostrejši je in po cimetu diši. Živo srebro zleze globoko pod ničlo. V hosti poka drevje in zajec išče svojo mater.
V Vavtovcu pa se čas premika počasi, kot oblaki, ki včasih lezejo prek Srobotnika, kot voda, ki se kristalno čista in mrzla toči čez jez ali polzi med skalami in mokričnikom, ovešenim z ledenimi curki. Dolge, rjavkaste sveče visijo s hišnih napuščev, zrak je rezek, in dim, ki je nad šijo oblezel kose svinjskega mesa, se leno vleče izpod slamnatih streh. In še vrane so tu, divje gosi, ki včasih v klinu režejo nebo, pa vidra, pisani vodomec in drobni palček, ki motovili med golim grmovjem. (str. 383)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Krka pa teče naprej.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 1

Dela avtorja