skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Kriza srednjih let : od stiske do smisla

Žanrpoljudnoznanstvena knjiga, priročnik
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaMaribor, 2024
Založba
Prevod Branko Gradišnik
Spremna beseda Peter Topić
Ključne besede kriza srednjih let, medosebni odnosi, samospoznavanje
Število strani

200

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Ko se izgubimo ter ponovno najdemo

Delo jungovskega analitika, priznanega profesorja in psihoterapevta dr. Jamesa Hollisa, ponuja topel, poglobljen in pomirjujoč pogled na obdobje zrelosti, ko se človek nehote ustavi in se vpraša: »Sem to res jaz?« Hollis zelo človeško opiše občutek notranje utrujenosti, ki se lahko pojavi okoli srednjih let; ne kot poraz, ampak kot vzpodbudo, da začnemo živeti bolj v skladu s svojimi željami.

Eden od primerov je opis »nezavednih pogodb«, ki jih v mladosti sprejmemo, da bi se prilagodili svetu okrog nas. Avtor s primeri ponazori, kako se te pogodbe v srednjih letih pogosto sesujejo, kar je lahko boleče, a tudi osvobajajoče. Zelo poveden je recimo primer ženske, ki je vse življenje verjela, da mora biti nenehno psihološko močna in nikoli nikomur v breme. Šele ko jo je izčrpanost skoraj povsem ustavila, je ugotovila, da ta moč sploh ni bila njena izbira, temveč pričakovanje, ki ga je nekoč prevzela, da bi izpolnila svoje družinsko poslanstvo. Ko je prvič dovolila sebi biti ranljiva, se ji je odprl povsem nov prostor za resnično bližino z drugimi ljudmi.

V knjigi je zelo jasno opisana tudi dinamika projekcije, ki jo pogosto doživimo, ko se zaljubimo. Pravi, da se v takih trenutkih redko zaljubimo v resnično osebo pred nami; veliko pogosteje se zaljubimo v lastno nezavedno podobo, ki jo projiciramo na simpatijo. V enem od primerov avtor opiše moškega, ki je bil prepričan, da je našel svojo popolno partnerko: polno življenja, svobodomiselno, spontano. A šele pozneje je doumel, da je vanjo projiciral vse lastnosti, ki jih je sam potlačil, ker so ga v mladosti učili, da mora biti vedno razumen, umirjen in nekonflikten. Ko je projekcija začela razpadati, je postala tudi njuna zveza bolj resnična, manj idealizirana, a zato bolj iskrena in človeška z vsemi napakami vred. Hollis s tem pokaže, da je zaljubljenost pogosto začetek notranjega potovanja. Ne gre za iskanje nekoga, ki nas dopolni, temveč za prepoznavanje delov sebe, ki jih moramo ponovno sprejeti in ozavestiti. Podobno je tudi pri razvezah, vendar ravno v obratni smeri; ko se idealizirana projekcija razblini, oseba pride v konflikt z lastnimi napakami ter nato išče novega partnerja, ki bo boljši, torej popolna dopolnitev in tako vedno znova in znova, ne da bi doživel pravo ljubezen. Zato menjavanje partnerjev v srednjih letih ne vodi v izpopolnitev.

Hollis bralca ves čas nežno spodbuja, naj se pogumno zazre v lastne strahove, stare navade in zamolčane želje. Knjiga je prežeta s tistim tihim občutkom, da smo vsi nekoliko izgubljeni; včasih ta izgubljenost pride ravno ob pravem času, da nas motivira.

Knjiga tako preseže okvire tipičnega psihološkega priročnika. Poleg dobre strokovne podlage je pravo bralno doživetje. Ponuja občutek, da se iz notranje zmede lahko rodi nekaj bolj pristnega, bolj našega in življenjsko izpopolnjujočega. Na voljo je tudi kot zvočna knjiga, dostopna na portalu Audibook.

Glej tudi:

Goethejev Faust je tako bogat, da ga lahko beremo na več načinov. Eden od njih je prav dialog ega med prehodom srednjih let z njegovimi razcepljenimi deli. Faust, ki se je vrnil z roba samomora, sklene z Mefistom stavo, ne zaveze: odpravila se bosta na magično potovanje po svetu izkušenj, in ker Faust predstavlja hrepenenje vseh ljudi po vedno večjem razumevanju, izreče, da lahko Mefisto dobi njegovo dušo, če bo Faust na svojem potovanju kdaj postal zadovoljen – če se bo torej kdaj nasitil tistega, k čemur teži.

Kot vemo, nezavedno povzroča notranje trpljenje ali pa se projicira navzven. V stanju samomorilske depresije predstavlja Faustovo srečanje s senčnim Mefistom priložnost za spremembo, rast … Toda najprej se mora Faust zazreti vase in izkusiti vse, kar je potlačil v svoji enostranski prvi odraslosti.

(str. 138-139)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kriza srednjih let : od stiske do smisla.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 28
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2