Jutta Heim

Žanrdružbeni roman
Narodnostmalteška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2018
Založba
Prevod Vera Pejović
Peter Semolič
Ključne besede intimistični roman
Število strani

149

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

V romanu z naslovom Jutta Heim spremljamo spomine o času življenja ostarelega in samoljubnega malteškega igralca, ki je ljubljenec občinstva. Njegovo življenje je bilo tako razburljivo kot igra na odru. Predvsem pa je bil vedno tudi velik ljubitelj žensk. V njegovih spominih sežemo nazaj v 80. leta, ko je bil na izletu v tedaj še vzhodnem Berlinu. Tam je doživel kratko ljubezensko zvezo. Jutta Haim je bila natakarica v lokalu, kjer je spil kavo in s katero je preživel eno noč. Že naslednji dan, ko jo je želel ponovno poiskati, je izginila v podzemno železnico takratnega sivega in s tajno policijo prestreljenega vzhodnega Berlina. Po vrnitvi domov na Malto ji več let piše pisma, na katera pa nikoli ne prejme odgovora.

Glavni akter Erik Xserri se sicer namerava že prvo jesen tistega leta vrniti v Berlin, ter zaključiti nekaj, kar razume kot ljubezenski neuspeh. Vendar do tega nikoli ne pride. Vsa zgodba se potem vrti med vsakodnevnimi dogodki in prebliski tega nikoli pozabljenega srečanja z željo po vrnitvi.

Leta po padcu berlinskega zidu ponujajo novo priložnost, da obišče kraj srečanja in morda najde tudi Jutto Heim, ki vse bolj postaja prispodoba hrepenenja po bežečem času in oddaljevanju mladosti. Hrepenenje, ki ne izgine in mladost, ki se ne povrne.

Na televiziji je bila pogovorna oddaja o Zidu in neki tip, videti je bil kot intelektualec, omeni tajno službo. Tistega dne je bil v Kavarni Mokaba model v sivi obleki. In tam je bil tudi tistega dne, ko jo je videl, kako s prijateljico sklonjene glave prečkata Alexanderplatz, in ga ni niti bežno pogledala. Štiriindvajset ur prej je delila Alexanedrplatz z njim. Jutta Heim. To ime ga je spremljalo že skoraj deset let. Tudi tisto telo je bilo z njim že dolgo. Nepopolno, bolno. Ne njegovo. Morda bo zdaj na novo odkrila moža. In jaz, je pomislil Erik Xerri, bom na novo odkril sebe. Skrajni čas bi že bil, da pokoplje mrtve, ki ga obkrožajo, in krene dalje, ne nazadnje je njegova hči odrasla v mlado žensko. Kaj pa ji sploh lahko da? Morda vonj po mrtvih, s katerimi lega vsak večer? Njena mama – tista, ki je spakirala kovčke in se vrnila v svojo državo. Celo Liža se bo zdaj kmalu spremenila v truplo. In potem je tu še dolg spisek imen, ki jih je vedno skrival pred njo. Ni jih poznala. Še slišala ni zanje.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Jutta Heim.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0