Draga Luise : zgodba o moči in nemoči v sistemu psihiatrične oskrbe

Pričujoče delo je hkrati popis grozljive osebne izkušnje matere, ki je dan za dnem videla svojega otroka trpeti in propadati v bolnišničnem okolju, kot tudi nastavljeno ogledalo družbi, ki v vsaki drugačnosti nemudoma prepozna simbol bolezni.

Luise je bila že kot otrok malo drugačna od svojih sošolcev, tako v svojih zmožnostih kot v svojem temperamentu. Pogosto je bila jezna in jezo je znala jasno izražati. Danes bi najverjetneje bila diagnosticirana z Aspergerjevim sindromom, o katerem pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja niso vedeli veliko. Luise je tako dobivala eno napačno diagnozo za drugo in bila za njih zdravljena s težkimi in resnimi zdravili. Kljub konstantnemu boju njene mame, naj njene hčerke nimajo za nezmožne bolnice in naj ji pustijo živeti brez zdravljenja, je Luise pri 33 letih na psihiatričnem oddelku danske bolnišnice umrla zaradi zastrupitve z antipsihotiki.

Draga Luise je težko, a nujno branje, saj bralca prisili v razmislek o stanju današnjega zdravstvenega sistema in duševnem blagostanju znotraj njega. Luisina zgodba ni edina in Danska ni edina država, kjer lahko najdemo nekaj gnilega.

Dorrit Cato Christensen je knjigo Draga Luise napisala z namenom kljubovati krutemu sistemu, ki je tragično smrt njene hčerke označil za »nehoten dogodek«. Po objavi knjige je prejela odzive mnogoterih, ki so imeli s svojci ali prijatelji podobno izkušnjo. V namen pomoči je pisateljica zato ustanovila podporno skupino Død i Psykiatrien (Umrli v psihiatrični oskrbi) za svojce ljudi, ki so svoje bližnje izgubili na enak način, kot je sama izgubila Luise.