Čakajoč na Bojanglesa

Pripoved otroka popelje bralca v zgodbo njegove bogate družine v 80-ih letih v Franciji: nekonvencionalne, odbite, karizmatične matere in ravno tako nekonvencionalnega očeta, ki je pripravljen ustreči vsem materinim osebnostnim muham. Zgodba se sprva bere kot zabavni portret življenja francoske elite. Fant nam pripoveduje o stanovanju, kjer v omarah namesto oblek rastejo rastline in se po hodnikih prosto sprehaja eksotičen ptič Gospodična s perlami okrog vratu. Pripoveduje nam o stanovanju, kjer se noč za nočjo prirejajo zabave v kostumih, na katerih je ta mlad fant prisoten kot enakopraven član družbe. Vendar v taistem stanovanju, v vsej svoji ekscentričnosti, počasi spoznavamo bolj realno plat materinega duševnega stanja, ki, kljub srčnosti in izjemnemu intelektu, prehaja v neravnovesje, nenadne izbruhe norosti ter postane nevarna sebi in svojim bližnjim.

Pisatelj skozi otroške oči z vmesnimi spomini, ki jih je zapisoval oče, raziskuje pomen družine in ljubezni. Toda bralec se ves čas sprašuje, če je takšno okolje zares primerno za otroka. Ali sta svoboda in ljubezen dovolj? Ali je fant zaradi tolikšne osvobojenosti od družbenih norm na boljšem kot ostali otroci? In potem še vprašanje za vse nas: smo res zmožni tako močno ljubiti, da nam za norost ni mar?

Po pesmi Nine Simone Mister Bojangles, ki jo mama v romanu vrti brez prestanka, je Čakajoč na Bojanglesa hkrati zabavno in melanholično, realistično in vzneseno delo. Gre za prvi roman pisatelja Olivierja Bourdeauta, ki je po večih zavrnitvah bil izdan leta 2015 in takoj požel uspeh ter prejel številne nagrade. Roman je bil leta 2017 prirejen v gledališko predstavo, istega leta je dobil tudi stripovsko adaptacijo. Leta 2022 je bil po romanu posnet film.