Preteklost je tekla kot reka, ki prestopa svoje brege in poplavlja vse naokoli, dere skozi ozke ulice, poplavlja pritličja, se vzpenja po stenah, razbija okna in vstopa v sobe, s seboj nosi veje, listje, utopljene mačke, plakate, klobuke uličnih glasbenikov, harmonike, fotografije, časopise, filmsko scenografijo, nogo mize, ponavljajoče se šale, tuje popoldneve, plošče, ki preskakujejo… Veliki cunami preteklosti.
Nekje v Andih še danes verjamejo, da je prihodnost za tabo. Nenadoma in nepredvidljivo ti pride za hrbet, preteklost pa ti je vedno pred očmi, se je že zgodila. Ko govorijo o preteklosti, ljudje iz plemena Aymara pokažejo z roko predse. Hodiš naprej, z obrazom obrnjen k preteklosti, in se oziraš nazaj k prihodnosti.
"Sinoči sva se zmenili, da se od danes drživa diete, in to najstrožje. Si pozabila?"
"Ne nameravam upoštevati nobene diete, stroge pa še zlasti ne. In mislim, da je čas, da se vrneva domov. Teta nama bo za zajtrk skuhala polento s sirom. Koliko kalorij to znese?" je ironično vprašala Jovana.