"Možgani so seveda zaprti v popolni temi, otroci, reče glas. Plavajo v čisti tekočini v lobanji, nikoli na svetlobi. Pa vendar je svet, ki ga ustvarijo v mislih, poln svetlobe. Prekipeva od barv in gibanja. Kako, otroci, nam lahko možgani, v katerih ni niti iskrice svetlobe, ustvarijo svet, tako poln svetlobe?"
Slava je prekleto nevarna stvar, redkokdo ji je kos: pot do nje je dolga, v človekovem znoju nastaja, v njem se medi kot viljamovka, debela hruška s samostanskega vrta, in ko jo izlušči iz sebe, slava izbruhne, plane na površino, se lahko dvigne od tal in vrže v naročje izprijenim prekupčevalcem s srečo, da te kot piš odnese in čez čas boleče treščiš na tla.
Mozartova oporoka

