Dobre knjige
4131 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Konec panka v Helsinkih Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Jaroslav Rudiš

Konec panka v Helsinkih

Ljubljana, Sodobnost International, 2021

Št. strani: 259


Prevod: Klemen Pisk


Zbirka: Knjižna zbirka Horizont
Žanr: družbeni roman, družbenokritični roman, problemski roman

Narodnost: češka književnost

Vsakdo ima najbrž nekaj črepinj v sebi.

Češki pisatelj Jaroslav Rudiš, v preteklosti tudi sam menedžer pankovske skupine, dogajanje svojega četrtega romana postavlja v počernobilski čas komunizma, težke industrije, onesnaženega zraka in hrupa, v čas, ko naj bi se gradila prihodnost, a ne za vse in vsakogar. Zgodovinska sedanjost ima in je vedno imela tudi svoje upornike, ki so svojo identiteto gradili kot obstranci ali odpadniki sistema, katerega niso uspeli ali želeli biti njegov del in so svoje življenje dojemali kot brezupno porušene sanje ter okoli tega gradili svoj aktivno-pasivni upor. Tudi pankerji, ki jim v tem romanu pisatelj podeljuje osrednji glas pripovedi. Na eni strani Ole, ločen štiridesetletnik, ki se skozi življenje prebija kot lastnik vzhodnoberlinskega lokala imenovanega Helsinki, in na drugi strani mlado uporniško dekle modrozelenih oči, ki Oleja po koncertu v Plznu preganjajo še leta po njunem kratkotrajnem srečanju. Vsem glasovom, ki odmevajo skozi pripoved, je skupna predvsem goreča potreba po pripadnosti, ljubezni in svobodi, ki bi njihovemu življenju podelila smisel bivanja. To pa je prav tisto hrepenenje, ki odseva večnost slehernosti človeškega. Dinamičnost romana pisatelj dosega z dvema izmenjujočima se perspektivama, vrinjen tretji pogled v drugem delu pa sodobnega bralca, ki mu je to sporočanje namenjeno, dotolče v sami srži. Konec panka v Helsinkih je roman, poln ironije, njegova velika vrednost pa se nahaja v problemskih metasporočilnostih, ki odpirajo možnost pogovora o družbenih sistemih, posameznikovih usodah, marginalnostih, jezi, uporništvu in še čem. Odlično delo je pri prevajanju romana v slovenščino opravil tudi Klemen Pisk.



Odlomek iz knjige

Ole je v kinu najbrž najraje kar sam. Tu ga nihče ne preganja in nihče ničesar noče od njega. Najbrž je Ole doma prav tukaj. V svojem zasebnem kinu. Včasih zasliši tiho škripanje, kot bi kdo hodil po razbitem steklu. Ozre se, a ne vidi nikogar. To pač sodi k tem mestu, pa tudi k vsej Nemčiji nasploh. Kot pravi Frank, bi moral po holokavstu vsak Nemec verjeti v duhove.

In ko se film konča, na platnu zagleda tisti dve ostri modrozeleni očesi, ki sta mu takrat rekli, naj gre, toda on je ostal. Včasih sta ga pustili pri miru. Včasih celo nekaj let. Ole je ta spomin poskušal spraviti iz sebe - ga izžurati, izkaditi, izpiti, izpohati, izfukati. A oči so se vedno znova vračale. Čeprav je ni videl, je bilo dekle kar naprej z njim. Mala Čehinja, ki si je samo želela, da bi bil z njo. Preverjal je odmev in včasih pijan kričal njeno ime. A odmev se ni vračal, stene kina so ga posrkale. To je pomenilo, da je še vedno tukaj.

(str. 119-120)

Cobiss povezava


Ključne besede: PUNK, MARGINALNE SKUPINE, SMISEL, SVOBODA


Prispeval/-a: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 30.9.2021 11:00:55
Zadnja sprememba: 30.9.2021 11:17:17
Število ogledov: 326