Marie Curie in vera v sanje : raziskovalka, upornica, revolucionarka - zgodba edinstvene ženske, ki je spremenila svet

Tržič, Učila International, 2021

Št. strani: 335 str.

Prevod: Maruša Mugerli Lavrenčič

Žanr: biografski roman

Narodnost: francoska književnost

Predana znanosti

Marie Curie, najslavnejša znanstvenica, dobitnica Nobelove nagrade za kar dve različni področji, je delovala v času, ko je bila izobrazba ženske bolj izjema kot pravilo. Rodila se je v družini učiteljev v Varšavi, kar je bilo pomembno dejstvo glede možnosti izobrazbe v tedanjem času, ravnatelj in učitelj je bil že njen dedek. Njeno otroštvo je zaznamovala materina bolezen in kasneje odhod v večnost ter smrt njene ljubljene sestre Sofije. Mala Manja nikakor ni razumela, zakaj jih mati nikoli ne objame, imela je namreč tuberkolozo. V takratnem času so Poljaki živeli pod trdo rusko roko in nadvlado, kar je čutila tudi bistra Manja, ki je morala vedno pred tablo, ko je prišel ruski inšpektor. Srednjo šolo je končala pri petnajstih kot prva v razredu. Kot ženska ni imela možnosti naravoslovnega študija v okupirani Poljski. S sestro sta se domislili, kako bi študirali v Parizu in ob trdem delu jima je z Bronjo tudi uspelo. Marie se je vpisala na Sorbono, kjer je leta 1893 magistrirala iz fizike kot prva v razredu, kot je bilo v njeni navadi. V času šolanja je spoznala šarmantnega, zasanjanega fizika Pierra Curieja. Sčasoma sta se zbližala in postala ljubezenska partnerja, obenem pa tudi raziskovalca z enako strastjo po znanosti, ki sta skupaj dosegla revolucionarne uspehe. Skupaj sta sodelovala pri raziskovanju radioaktivnih elementov, kar je bilo mukotrpno in dolgotrajno delo, ki je na njunem zdravju pustilo dolgotrajne posledice. Dnevna izpostavljenost radiju je bila več kot očitna. Bila je prepričana, da se je treba za znanstvena odkritja pač žrtvovati, o radiju je govorila kot o "svojem otroku". Marie je bila zares edinstvena, revolucionarna, marljiva, nepopustljiva in trmasta ženska. Roman je ganljiv zapis o njej, času in ljudeh, ki so ji bili blizu.

Odlomek iz knjige

Novemu elementu sta dala ime radij - izpeljano iz latinske besede radius za žarek -, ker je bil očitno stokrat, tisočkrat bolj radioaktiven kot uran. V smolnati svetlici se je pojavil le v spojini z barijem, vendar sta lahko Marie in Pierre iz te spojine ekstrahirala toliko snovi, da je njun prijatelj kemik lahko opravil spektroskopijo.

(str. 273)

Ključne besede: NEMŠKA KNJIŽEVNOST, ZNANSTVENICE, BIOGRAFIJA, RADIOAKTIVNE SNOVI

Prispeval/-a: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart
Objavljeno: 7.9.2021 14:44:38
Zadnja sprememba: 21.4.2022 14:24:08
Število ogledov: 1541