Za kar sem živel

Začne se z umorom. In konča s poskusom umora. Kdor bo začel brati pričujoči roman, bo najprej sklepal, da gre za klasično kriminalko. Lastnika večjega gradbenega podjetja, Tima Corcorana, potomca irskih priseljencev, pred njegovo novo hišo, v prestižnem delu Union Cityja v zvezni državi New York, ustreli neznanec. Na božični večer, ko bi morali biti idilika in domačnost nekaj običajnega. Edina “priča” dogodka je njegov enajstletni sin, ki pa se ob strelih tako zmede, da vidi in ne vidi, sliši in ne sliši. Preiskovalcem ne zmore povedati ničesar verodostojnega. Morilca, za katerega točno vedo, kdo je, nikoli ne obsodijo.
Zgodba dobi nadaljevanje več kot trideset let kasneje. Jerome, sin ubitega gradbinca, medtem odraste, konča katoliško srednjo šolo, in začne uspevati v nepremičninskem poslu. A njegov značaj je skvarjen tako rekoč do izprijenosti. Alkohol, ženske, razbiti zakon, poker, stave, povzpetništvo in spogledovanje z visoko politiko so njegov vsakdan. Z raznimi mahinacijami, preprodajami, posojili in še čim, si je pridobil bajno bogastvo, ki pa mu hkrati polzi iz rok. Medtem se mu oglaša vest. Nenehno si obljublja, da bo obiskal strica, očetovega brata, ki mu je po tragičnem dogodku v otroštvu nudil nadomestno družino. Toda ura na njegovi roki je neusmiljena. Zdaj se mu pripeti to, zdaj nekaj drugega. Dogajanje več kot petsto strani romana je skrčeno na tri dni ob enem izmed večjih ameriških državnih praznikov. Corky, kakor ga imenujejo prijatelji, kot nekakšen Ulikses tava po Union Cityju v prestižnem avtomobilu, obišče svojo ljubico, se sestaja z bankirji in ljudmi iz visoke družbe, ki jim pripada. V kriznih trenutkih pa se zateka v beznice. Hkrati se odvija vzporedna zgodba njegovega propadlega zakona in pripoved o pastorki, ki je priča drugemu zločinu, pri katerem Corky niti ni tako nedolžen. Pripoved o hitrem in prelahkem vzponu človeka, ki nazadnje trešči ob realnost, odpira še mnoge druge teme ameriškega vsakdana, ki so povsem današnje tudi trideset let po času, v katerega so postavljene. Pisateljico Joyce Carol Oates že vrsto let omenjajo kot kandidatko za Nobelovo nagrado.