| Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
| Narodnost | korejska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Bralec |
| Prevod |
Katarina Mahnič |
Žena na železniški postaji izpusti moževo roko, on nevede stopi na vlak brez nje. Vse svoje življenje je prebila na mirnem korejskem podeželju, sedaj ostarela in bolna skrivnostno izgine v množici velikega mesta. Skozi spomine otrok in moža se izrisuje podoba preproste, delavne in predvsem srčne ženske, ki je požrtvovalno skrbela za svojo družino, bila je njihova tolažba in bodrilna moč. Na plan vrejo občutki krivde in obžalovanja zaradi prelomljenih obljub, nepremišljenih besed in dejanj, nepotrpežljivosti v odnosih z ženo in materjo ter lastne sebičnosti. Njeno dobroto so jemali kot nekaj samoumevnega, kako ljuba jim je, spoznajo šele zdaj, ko je pogrešana. Knjiga je ganljiv poklon materi in materinski ljubezni, zanjo je korejska pisateljica leta 2012 prejela nagrado za najboljši azijski roman.
Objavljeno: 14.11.2014 08:08:26
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:36
Preden si na seulski postaji izgubil ženo izpred oči, je bila zate samo mati tvojih otrok. Bila je kot mogočno drevo – dokler se nisi znašel v položaju, ko je morda ne boš nikoli več videl – drevo, ki stoji na mestu, razen če ga ne posekajo ali izpulijo. Ko je izginila mati tvojih otrok, si spoznal, da je izginila tvoja žena. Ženo, na katero se nisi spomnil petdeset let, si nosil v srcu. Šele ko je izginila, je zares prišla k tebi; lahko bi stegnil roko in se je dotaknil.