Christelle Dabos
Zrcalka. Knj. 1, Zimska zaročenca
Ljubljana, Sanje, 2019
Št. strani: 403
Prevod: Živa Čebulj
Zbirka:
Sanje. Fantazija
Žanr:
fantastični roman (mladinski)
Narodnost: francoska književnost
"Dokler bo imela pomisleke, dokler bo ravnala tako, kot ji narekuje vest, dokler se bo lahko vsako jutro pogledala v oči, ne bo pripadala nikomur drugemu razen sebi."
Zrcalka je prvenec francoske pisateljice, za katerega je prejela več priznanj in je prvi od štirih romanov, ki jih je avtorica umestila v bogat fantastičen svet. Glavna junakinja romana je Ofelija, svojstveno dekle, ki se skriva za očali, dolgimi, neukročenimi lasmi in nenavadnim šalom. Čeprav o sebi meni, da je dobra le za branje, ima prav posebne sposobnosti. Zmore namreč potovati skozi zrcala in le dotik je dovolj, da podoživi preteklost kateregakoli predmeta. Je nekoliko staromodna in zadržana, edini kraj, kjer se počuti živo, pa je muzej, v katerem dela kot skrbnica. Tam se v družbi razstavljenih predmetov počuti odlično, čeprav zaradi njene nespretnosti večkrat kakšna stvar konča na tleh. Ko starši kljub njenemu nasprotovanju sprejmejo nepričakovano poročno ponudbo, se Ofelijino življenje docela spremeni. Prisiljena je v to, da v nepredirno črni noči zamenja gostoljubnost rodne Anime za polarni mraz Pola, zavitega v debelo odejo snega, ki ga razpihujejo pošastni vetrovi. Med spoznavanjem krutega okolja in njegovih (še krutejših) prebivalcev gora vprašanj, ki jo begajo, le še raste. Kakšno bo njeno življenje po poroki? Zakaj se mrki Thorn želi poročiti prav z njo? Ali so svarila njenega mrkega in redkobesednega zaročenca o nevarnostih, ki prežijo nanjo, upravičena? Kljub previdnosti se ji opozorila namreč zdijo pretirana, a izkaže se, da je Pol nevarnejši, kot je predvidevala. Kaj hitro zasluti, da v novem svetu ni prav nič takšno, kot se zdi. Ali lahko v svetu slepil, škodoželjnosti in zlodejstev sploh komu zaupa?
Odlomek iz knjigeOfelija je stisnjena v šal in z nosom v robčku presenečeno obstala, ko je zagledala sani, ki so jih vpregli zanje. Volčjaki, ki jim je veter mršil kožuhe, so bili tako mogočni kakor kakšni konji. Videti mrcine v Avgustovih beležnicah je bilo nekaj, videti njihove mišice in čekane v živo pa je bilo čisto nekaj drugega. Teta Rozalina je skorajda omedlela ob pogledu nanje. Thorn je s sovražnim izrazom na obrazu stopil v globok sneg in si nataknil jahalne rokavice.
(str. 93, 94)
Ključne besede:
FANTASTIČNA BITJA
Prispeval/-a:
Gregor Korošec,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 3.4.2019 13:07:46
Zadnja sprememba: 11.10.2021 14:10:36
Število ogledov: 2584