Ransom Riggs
Votlo mesto : nadaljevanje romana Otok nenavadnih otrok
Ljubljana, Sanje, 2018
Št. strani: 383
Prevod: Maja Ropret
Zbirka:
Luna
Žanr:
fantastični roman (mladinski),
mladinski roman
Narodnost: književnost ZDA
Otroški posebneži bežijo
Jacob Portman z desetimi otroškimi posebneži zapusti otok nenavadnih otrok in časovno zanko. Na čolnu zaplujejo letu 1940 naproti, ko divja vojna in ne vedo, kaj jih čaka. Pot proti Londonu z vsemi zapleti in dogodivščinami ima določen cilj. Namen je ozdraviti ravnateljico in imbriniko, gospodično Selec. Tudi v drugem delu romana Riggs predstavlja vznemirljive fantazije podprte s starinskimi fotografijami. Junaki knjige s svojimi posebnostmi naredijo branje bolj napeto, slike pa strašljivo vzdušje še poglobijo.
Odlomek iz knjigeSem mislila, da ne verjameš v usodo, je rekla Emma in me dvomeče merila.
Saj ne - ne zares -, vendar tudi nisem povsem dobro vedel, kako naj pojasnim, kaj verjamem. Spomnil sem se zgodb, ki mi jih je pripovedoval dedek. Bile so nabite s čudesi in pustolovščinami, ampak v sebi so skrivale še nekaj globljega - občutek neomajne hvaležnosti. Kot otrok sem bil pozoren predvsem na dedkove opise čarobno zvenečega otoka in otroških posebnežev s fantastičnimi sposobnostmi, vendar so zgodbe v svojem bistvu govorile o gospodični Selec in o tem, kako mu je v veliki stiski priskočila na pomoč. Ko je dedek Portman prispel v Wales, je bil majhen prestrašen deček, ki ni znal jezika, deček, ki sta ga preganjali dve vrsti pošasti: ena, ki mu je nazadnje pobila večino družine, in druga, karikirano groteskna in nevidna vsem razen njemu in o kateri je najbrž mislil, da je zrasla naravnost iz njegovih nočnih mor. Takrat ga je gospodična Selec skrila, mu dala dom in mu pomagala odkriti, kdo pravzaprav je - rešila mu je življenje, s tem pa omogočila življenje mojega očeta in posledično tudi mene. Starši so mi dali življenje, me vzgojili in imeli radi, zato jim nekaj dolgujem. A brez velike, nesebične dobrote, ki jo je gospodična Selec izkazala mojemu dedku, se niti ne bi rodil. Začenjal sem verjeti, da sem bil poslan semkaj, da ta dolg poplačam - svojega, pa tudi očetovega in dedkovega.
(str. 98-99)
Ključne besede:
OTROCI,
FANTASTIČNA BITJA,
TELESNE SPOSOBNOSTI,
SVETOVNA VOJNA 1939-1945,
DOMIŠLJIJA
Prispeval/-a:
Ana Dolinšek,
Mariborska knjižnica
Objavljeno: 4.12.2018 11:16:49
Zadnja sprememba: 22.4.2022 10:44:21
Število ogledov: 2586